trajanje postopka - kršitev pravic – sojenje v nerazumnem roku
Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
Tožeča stranka je kot izvajalec zdravstvenih storitev upravičena do plačila storitve, toženec (obvezno in dodatno zavarovan v Republiki Nemčiji) ni bil zavarovanec s sklenjenim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem po ZZVZZ.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
OZ v primerjavi z ZOR razširja uporabo uzanc, saj jih ne omejuje samo na izrecen dogovor oziroma na primere, ko iz okoliščin izhaja, da so stranke hotele njegovo uporabo. V skladu z določbo 12. člena OZ, ki pravi, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, se torej šteje, da so stranke pri gospodarskih pogodbah dogovorjene za uporabo uzanc, razen če so to izključile.
Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.
Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.
Avalist, ki je menico podpisal kot bianco menico, lahko v menični pravdi uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, zaradi katerega se je menično zavezal nasproti meničnemu upniku, ki je hkrati upnik iz temeljnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063004
ZTLR člen 12, 12/2. ZNP člen 7, 7/2. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 66, 66/3, 257. ZPP člen 196.
stavbišče – družbena lastnina – pravica uporabe – obstoj lastninske pravice na stavbišču – prenos pravice na hiši in stavbišču – stalna pravica – enotno sosporništvo
Predmet pogodbe ni bila le hiša (kot zemljiškoknjižno telo II), temveč tudi sama parcela – stavbišče, na katerem stoji hiša. Tudi v skladu z zakonsko ureditvijo, ki je veljala v času družbene lastnine, je bilo mogoče pravico uporabe na zemljišču prenesti le skupaj s stavbo na njem.
Določba 257. člena SPZ ureja ex lege nastale primere stavbne pravice, kot odmik od siceršnjega načela superficie solo cedit. Ureja primere, ko sta lastnik hiše in lastnik zemljišča pravno veljavno lahko postali različni osebi in ne primerov, ko je bila predmet prodaje celotna parcela (stavbišče in hiša).
Tožene stranke niso enotni sosporniki, da bi bilo mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike, upoštevaje, da lahko vsak solastnik razpolaga samostojno, brez soglasja drugih solastnikov, s svojim solastnim deležem in še posebej zato, ker so solastniki stavbišča, ki so pridobivali solastne deleže na različnih pravnih podlagah in v različnih časovnih trenutkih, lahko imeli nedobroveren ali pa dobroveren odnos glede tega ali je bilo tudi stavbišče že pred vknjižbo preneseno na pravnega prednika tožečih strank, s čimer imajo sedaj lahko tudi na različen način (ne)varovane svoje stvarnopravne položaje v razmerju do tožečih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006486
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 285c, 285c/1, 371, 371/1-3, 371/1-9, 372, 372-1, 450a, 450b, 450c, 450č.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - pouk o posledicah priznanja krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - pravno varstvo osebe, ki se ji odvzame premoženjska korist in ki v postopku ni bila obdolžena
Ker je subjekt pogajanja in sporazuma tudi sicer le konkretni obtoženec, pa je razumljivo, da sklenjeni sporazum ne more posegati v pravice ali dolžnosti drugih obtožencev, niti ni dolžnost tožilca, da bi o posledicah sklenjenega sporazuma za druge osebe, obtoženca o tem posebej seznanil.
Po drugem odstavku 450.č člena ZKP je bilo sodišče dolžno presoditi, ali je bil sporazum sklenjen v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP.
Res je, da z uveljavitvijo instituta priznanja krivde ne pridejo več v poštev tiste določbe kazenskega postopka, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, kar v primeru, ko se premoženjska korist odvzame tistemu obtožencu, ki je krivdo priznal, ne bi smelo biti problematično. Drugače pa je, ko se taka korist odvzame drugi osebi, ki v postopku ni bila obtožena in ki jo zaradi priznanja krivde obtoženca, zadenejo posledice odvzema, sama pa zaradi značilnosti postopka v dokaznem postopku ni sodelovala. Vendar takim osebam pravica do pravnega varstva zaradi opisane procesne situacije ne more biti okrnjena.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vročanje – vročanje pravni osebi – fikcija vročitve – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka
Dolžnik kot naslovnik v obvestilu o prispelem pismu ni bil opozorjen v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP na posledice dolžnikovega neprevzema pisanja na pošti in postopanje pošte, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Zato po presoji pritožbenega sodišča vročitev predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP ni bila pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0057693
ZPP člen 77, 78, 80, 81, 81/5, 183, 185. ZNP člen 44. ZIZ člen 272.
procesna sposobnost – pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti – smrt procesno nesposobne stranke – nova tožba dedičev – odvzem poslovne sposobnosti pred pravdo – demenca – veljavnost pooblastila – sprememba tožbe
Če pomanjkljivost glede procesne (ne)sposobnosti stranke, ki je bila podana že ob vložitvi tožbe, do njene smrti v teku postopka, ni bila odpravljena, gre za neodpravljivo pomanjkljivost in se takšna tožba zavrže. Dediči lahko vložijo le novo tožbo.
dopustna gestija – neupravičena obogatitev – prepoved vmešavanja v tuje posle – solastniki
Če eden izmed solastnikov brez soglasja drugega solastnika opravi v stanovanju, ki je bilo že pred tem drugače ogrevano, napeljavo centralnega ogrevanja, ni upravičen do povrnitve stroškov za tak posel.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve
Upnik izkazuje obstoj prvega pogoja za izdajo začasne odredbe z obsežno gradbeno dokumentacijo in predlaga zaslišanje prič. Sodišče pa je zaključilo, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, vendar svoje ocene ni obrazložilo. Izpodbijani sklep je tako obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
osebnostne pravice pravne osebe – pravica javnosti do obveščenosti – neresnično pisanje – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe – medijsko sojenje – uradni viri – objektivna presoja žaljivosti – poročanje o nesreči pri delu s smrtnim izidom – ponavljajoči se članki – senzacionalistično pisanje – sklep o kaznovanju odvetnika – dolgo zasliševanje
Ker toženca nista ravnala protipravno, ker nista z neresničnim pisanjem posegla v tožničin ugled, tehtanje osebnostnih pravic (kamor mutatis mutandis sodi tudi ugled pravne osebe) in pravice javnosti do obveščenosti ni potrebno.