STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078507
SPZ člen 37, 37/1, 49, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 243. OZ člen 164, 164/1.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – lastninska pravica – uporaba nepremičnine – vknjižba – ničnost prodajne pogodbe – vzpostavitev prejšnjega stanja
S tem, ko je tožnik izkazal, da ima lastninsko pravico na sporni nepremičnini, je izkazal torej tudi, da ima pravico stvar rabiti, jo uživati in z njo razpolagati, v tej njegovi pravici pa ga ne sme nihče vznemirjati. Vznemirjanje predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – zastaranje judikatne terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
OZ v 364. členu ureja pretrganje zastaranja, ko dolžnik dolg pripozna. Pojem pripoznave dolga v sebi vključuje nesigurnost dolžnika ali upnika o obstoju terjatve. Ker v predmetni izvršilni zadevi pojmovno dvoma o obstoju obveznosti ne more biti, saj upnik za svojo terjatev že ima izvršilni naslov, in torej ni pravne negotovosti, ali terjatev obstaja ali ne, je pojmovno izključena uporaba instituta iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zato v tej zadevi niso bistvena zatrjevanja o obsegu delnega plačila – ali naj bi plačilo pomenilo izpolnitev le v delu obresti ali pa tudi glavnico oziroma v kakšnem obsegu gre za pripoznavo obveznosti.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
Če prodajalec zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ni vpisan v zemljiški knjigi, to še ni razlog za ničnost prodajne pogodbe.
Pri poslu s slamnatim kupcem gre lahko za navidezno pogodbo, ki nima pravnega učinka oziroma za veljavno vzporedno pogodbo, če prodajalec ve za dogovor med resničnim in navideznim kupcem in je njegova volja, da kot sopogodbenik nastopa resnični kupec.
zahtevek za vrnitev v naravi – objekt grajen po podržavljenju – identifikacija objekta
Ugotovitev sodišča, da predmet zahtevka za vrnitev v naravi, poleg že s pravnomočnim sklepom ugotovljenih objektov, ne more biti tudi v izvedenskem mnenju opisan objekt: pritlična poslovna stavba z oznako H, je pravilna. Tudi objekt z oznako H, ki ga edinega izvedenec opisuje kot pritlična poslovna stavba in ga ni mogoče zamenjati z drugimi pritličnimi poslovnimi stavbami z drugačnimi dostavki in oznakami, je zgradila po podržavljenju nasprotna stranka oziroma njen pravni prednik.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – nedovoljen razlog za obnovo postopka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka navaja razloge, ki jih je neuspešno uveljavljala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, zato ne gre za dejstva, zaradi katerih bi bila obnova postopka dopustna po 10. točki 394. člena ZPP. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, pa obnova postopka iz navedenega razloga skladno z devetim odstavkom 458. člena ZPP niti ni dovoljena.
Ekonomski interes tožnika za tožbo zaradi motenja posesti ni pravno pomemben. Pomemben je pravni interes kot splošna procesna predpostavka; če ga ni, je postopek nedopusten in je v takem primeru tožbo potrebno zavreči.
pooblastilna pogodba - posebna vrsta mandatne pogodbe
Pooblastilna pogodba ustvarja neposredno zastopanje, kar pomeni, da zastopnik nastopa v imenu in za račun zastopanega. Ker je med tožečo stranko in K. d.d sklenjena pooblastilna pogodba, tožeča stranka ni aktivno legitimirana v sporni zadevi.
zavrnitev dokaza – pravica do izjave – opredelitev do navedb stranke – upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče – vzpostavitev domneve o alkoholiziranosti – izvedenec sodne medicine
Dejstvo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je bil alkotest pozitiven, kar je okoliščina, ki bi vzpostavila domnevo o alkoholiziranosti tožnika po 1. odstavku 3. člena točka 4b splošnih pogojev, ne pomeni, da tožena stranka nima pravice (na drug način) dokazati, da je tožnik vozilo v času nesreče upravljal pod vplivom alkohola. Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca sodne medicine, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka namreč želela prav to. Ker je sodišče prve stopnje ta dokaz zavrnilo, je toženi stranki odvzelo možnost, da svoje trditve dokaže, kar pa je nedopustno.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - sklep o rubežu - izjava dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos terjatve - zakonske zamudne obresti - opustitev rubeža
Sklep o rubežu dolžnikovemu dolžniku ne nalaga, da obveznost, ki jo ima do dolžnika, izpolni direktno upniku, temveč dolžnikovemu dolžniku le prepoveduje, da bi terjatev poravnal dolžniku.
Sodišče v izvršilnem postopku naloži organizaciji za plačilni promet le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepa o izvršbi.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – rok za izselitev – predlog stranke
Izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ. Tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše oziroma stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
vpis lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - vpis proti osebi, proti kateri odločba ne učinkuje
Po določbi 150. člena ZZK-1 je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker v obravnavanem primeru delna odločba o denacionalizaciji proti nasprotni udeleženki ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti.
priposestvovanje – dobra vera tretjega – raziskovalna dolžnost – teorija realizacije – oznaka nepremičnine v izreku
Toženec ob nakupu sporne nepremičnine ni bil dobroveren, saj kljub temu, da je iz iste vasi, ni opravil raziskovalne dolžnosti ter se prepričal v čigavi posesti je navedena nepremičnina.
Izrek izpodbijane sodbe ni nejasen in nerazumljiv, ker je v njem označena nepremičnina s tako imenovano staro parc. št., brez navedbe ID. Zemljišče opredeljuje parcelna številka in katarska občina, ker je iz izreka izpodbijane odločbe jasno razvidno. Navedba zemljiškoknjižnega vložka ter ID pa za opredelitev nepremičnin ni bistvena.
odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – plačilo kreditne obveznosti – zamuda drugega zakonca – zakonske zamudne obresti – stroški izterjave dolga
Ob prenehanju ekonomske in življenjske skupnosti, je bil le tožnik kot pogodbena stranka tisti, ki je bil seznanjen oziroma, ki ga je sopogodbenik seznanil z višino obveznosti in je banka, kot tudi kasneje zavarovalnica le tožnika pozivala na plačilo zapadlih obveznosti in bi tožnik zato moral toženko obvestiti oziroma jo pozvati na plačilo njenega dela dolga. Šele s tem, ko bi tožnik seznanil toženko z višino pasive skupnega premoženja, bi toženka lahko prišla v zamudo in bi jo bremenile tudi obresti ter pravdni in izvršilni stroški izterjave.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
O reviziji revizijsko sodišče odloča brez obravnave (376. člen ZPP), gre za odločbo brez obravnavanja in mora zato stranka zahtevati povrnitev stroškov že v reviziji oziroma v odgovoru na revizijo.
O revizijskih stroških lahko v primeru, ko se postopek konča pred Vrhovnim sodiščem, odloča le revizijsko sodišče in ne prvostopenjsko sodišče.