Pomen stikov je tudi ta, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj.
Predobravnavni narok ni namenjen dokazovanju dejanskega stanja, ampak se na njem razrešijo vprašanja priznanja krivde, izločitve sodnikov, dokazov in določi okvir dokaznega postopka. Le v izjemnih primerih se izvajajo dokazi, povezani z izločitvenimi razlogi. Ocenjevanje dokazov, povezanih z dejanskim stanjem, je prepuščeno razpravljajočemu sodišču.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVEtL člen 7, 7/4.
začasna odredba – zavarovanje nedenarnih terjatev – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – določitev pripadajočega zemljišča
Ob odsotnosti trditev o prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih se obstoj pripadajočega zemljišča dokazuje z dejansko rabo takšnega zemljišča, ob navzven jasno vidni uporabi zemljišča s strani predlagateljev pa je zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da je pridobil obravnavana zemljišča v dobri veri, manj verjetno.
skupno premoženje – zakonska domneva enakih deležev – višina deležev – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je upoštevalo domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju, vendar je ocenilo, da je toženka, na kateri je bilo dokazno breme o tem, da je njen delež na skupnem premoženju večji od tega, ki se po zakonu domneva, dokazno breme v pretežnem delu zmogla: uspelo ji je dokazati, da je njen delež 80 %.
kolektivni delovni spor – sporazum – ničnost – začasna odredba – nedenarna terjatev – zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagatelj je predlagal začasno odredbo v kolektivnem delovnem sporu, v katerem je uveljavljal nedenarno terjatev in sicer ugotovitev ničnosti Dogovora in Sporazuma (o vsebini stavkovnih zahtev predlagatelja v zvezi s plačami). Predlog predlagatelja za izdajo navedene začasne odredbe ni utemeljen, ker v tej fazi postopka verjetnost terjatve ni izkazana, saj so Sporazum in Dogovor sklenile stranke, v svojem imenu in v skladu s svojimi pooblastili oziroma pristojnostmi.
V fazi preizkusa verjetnosti obstoja terjatve je preuranjeno odločati o tem, ali imata Sporazum in Dogovor dejansko naravo kolektivne pogodbe in bi bilo potrebno pred njuno sklenitvijo postopati po določbah ZKolP, oziroma tudi če imata to naravo, ali je postopek tekel skladno z določbami navedenega zakona.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0073159
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 67/4, 121, 121/3. ZPP člen 21. ZNP člen 114, 114/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve– verjetnost terjatve – nastanek škode – upravljanje stvari v solastnini – posel rednega upravljanja – vzdrževanje stvari – skupni del – očiščenje kanalizacijskega jaška
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre.
ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 88, 148, 148/2, 170, 170/1.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – začetek učinkovanja vpisov
Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je le eno od izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na nepremičnine. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi in so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev vpisa po uradni dolžnosti.
Brezplačna naklonitev premoženjske koristi je lahko pogojena z različnimi motivi oziroma nagibi. Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage darilne pogodbe. Če pa pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade, posel s tem preneha veljati.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi, da vročitev tožbe toženi stranki v odgovor ni bila pravilna in da se zato vročitev ponovno opravi, ima značaj sklepa procesnega vodstva, saj gre za odločitev o vročanju. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe. Tak sklep se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi, saj imajo kršitve pravil o poteku postopka praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega pa sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na sklep procesnega vodstva in ga lahko spremeni, če to nalagajo procesni razlogi.
Pregled prevzetega blaga in opozorilo na napake je v obligacijskem pravu predpostavka za uveljavljanje ustreznih jamčevalnih zahtevkov in zato samo po sebi ne more biti podvrženo plačilu.
Smisel določbe o bistveni kršitvi pravil postopka v primeru nepravilnega zastopanja pravne osebe kot stranke v postopku oziroma neobstoja ali nepravilnosti pooblastila za zastopanje, je varstvo nepravilno zastopane osebe, zato lahko obravnavano kršitev uveljavlja le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Če nepravilno zastopani v postopku uspe, ni razlogov za njegovo varstvo.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za predhodno odredbo - predložitev odločbe domačega sodišča
Upniku k predlogu za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo ni potrebno priložiti odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, temveč zadošča, da jo le določno označi in navede.
spor majhne vrednosti – zahteva izvedbe naroka – predlog za zaslišanje priče
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
spor majhne vrednosti – število vlog – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V sporih majhne vrednosti imata pravdni stranki pravico do dveh pisnih vlog. Tako imata poleg tožbe in odgovora na tožbo oziroma v postopkih, ki so se začeli kot izvršba na podlagi verodostojne listine, poleg vloge, v kateri stranki navajata dejstva in predlagata dokaze, pravico vložiti še vsaka eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovorita na navedbe druge stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063540
ZPP člen 454, 454/2. ZZVZZ člen 87.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlog za zaslišanje priče - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z gradbenega odra
Toženka bi morala pred pričetkom del gradbeni oder pregledati in preveriti prisotnost kakršnihkoli napak, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev, ter jih v primeru njihove prisotnosti tudi odpraviti.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
umik predloga za delitev solastnine – nadaljevanje postopka v nepravdnem postopku – vzpostavitev etažne lastnine – delitev solastnine – delitev stvari
Pritožnica je kot predlagateljica predlagala tako postopek za delitev stvari v solastnini (dela stvari – stanovanja), kot tudi postopek za delitev stvari same (na posamezne dele stavbe in stavbi pripadajoče zemljišče). Gre za dva različna postopka delitve, pri katerih se deli 1) solastnina oziroma 2) stvar (nepremičnina) sama. V primeru delitve stvari same (z vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča) se solastnina ne deli, temveč se po vzpostavitvi etažne lastnine pri nepremičnini (če je po podatkih zemljiške knjige v solastnini) solastninska skupnost ohrani.
ZIZ člen 58, 58/3, 239, 257, 257/1, 260, 260/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predhodna odredba – več predhodnih odredb – trditveno in dokazno breme – razlogi odločbe – bistvena kršitev določb postopka
Odreditev dveh ali več predhodnih odredb je odvisna od tega, ali je glede na okoliščine primera to potrebno. Ta določba nalaga upniku, da s stopnjo verjetnosti že v predlogu za izdajo dveh ali več predhodnih odredb izkaže obstoj okoliščin, ki utemeljujejo potrebnost dveh ali več predhodnih odredb, in sodišču, da s tega vidika presodi upnikov predlog in v ugovornem postopku dolžnikove ugovorne navedbe, pri čemer mora upoštevati pravila o trditvenem in dokaznem bremenu strank.
spor majhne vrednosti – očitano nasprotje z vsebino dokaznih listin – izpodbijanje dejanskega stanja - avtonomno pravo
Z očitki o odločitvi, ki naj bi bila v nasprotju z vsebino dokaznih listin, tožena stranka v resnici uveljavlja kršitev nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj gre za ugovore dejanske narave, ki jih je bila tožena stranka dolžna izpostaviti že tekom prvostopenjskega sojenja, če je želela, da bi jih sodišče prve stopnje upoštevalo.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago ne velja načelo »iura novit curia« da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
Iz vsakega vtoževanega računa in priloge, ki je pripeta k vsakemu računu, je razvidno, na katere storitve se račun, izdan toženi stranki nanaša, koliko znaša cena storitev, kdo je storitev opravil in za kolikšno ceno ter kolikšen del odpade na toženo stranko. Ker tudi sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je „specifikacija vtoževane terjatve razvidna iz posameznega računa“, je pritožbeni očitek, da sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, ker tožeča stranka ni pojasnila, kaj obsegajo posamezni računi in kolikšna je višina posameznih stroškov, neutemeljen.
predložitev seznama premoženja - konec izvršilnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - nadaljevanje izvršbe z drugim sredstvom
Predlog po 31. členu ZIZ je upnik podal v času, ko so udeleženci v postopku še lahko opravljali procesna dejanja, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje obravnavati in o njem vsebinsko odločiti.