SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZOR člen 312, 312/1, 312/2.
odpoved najemne pogodbe – opomin – seznanitev z opominom – sestavine opomina – vrstni red vračunavanja
Opomin mora biti najemniku stanovanja vročen, saj je odpoved najemne pogodbe odvisna od dejanske seznanjenosti najemnika z vsebino predhodnega opomina. Pri tem pa ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – sklenitev prodajne pogodbe – vpis v zemljiško knjigo – zapuščinski postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na to, da je kupoprodajno pogodbo, čeprav v času trajanja zakonske zveze, sklenil le pokojni, in glede na to, da ta nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, manj verjetna pravica vdove, kljub temu, da velja zakonita domneva po drugem odstavku 51. člena ZZZDR.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Za navedeno fazo postopka takšne trditve, kot tudi dokazi, zadoščajo, saj izvršilno sodišče ne more ugotavljati pravne narave razmerja med strankami, če je to sporno, in ne ocenjevati dokazov. Naloga izvršilnega sodišča je le presoja ugovora v smeri, ali bi dolžnik z ugovornimi trditvami, če bi jih v nadaljevanju postopka uspel dokazati, lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, in, ali bi s predlaganimi dokazi (z vidika logičnega preizkusa) lahko dokazal svoje trditve.
pogodba o finančnem leasingu – razveljavitev pogodbe – bistvena zmota – neobstoječa pogodba – predmet pogodbe – nesporazum o predmetu
Opredelitev vozila z vsemi podatki, ki omogočajo njegovo identifikacijo (znamka, tip vozila, leto izdelave, številka šasije), v pisni pogodbi že pojmovno izključuje možnost nesporazuma o predmetu. Če je tožnica mislila, da sklepa pogodbo za drugo vozilo, gre lahko le za zmoto o predmetu, kar ne more biti upoštevano, ne daje pa podlage za sklep o neobstoječi pogodbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.
Zgolj zato, ker pogodba in njene naknadne spremembe predstavljajo celoto, še ni mogoče zaključiti, da je nično celotno pogodbeno razmerje med strankama. Nična je namreč lahko tudi le posamezna določba pogodbe, medtem ko ostala določila ostanejo v veljavi.
Tožnica je za gibanje izven kraja stalnega bivanja imela odobritev osebne zdravnice, ki je bila po odločbi imenovanega zdravnika za to tudi pristojna. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri čemer Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, v kakšni obliki mora biti vnaprejšnja odobritev dana. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je takšna ureditev posledica tega, da imenovani zdravnik pred odločanjem o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni običajno nima osebnih stikov z zavarovancem in tega ne pregleda (236. in 237. člen Pravil), temveč ima neposredne stike z zavarovancem še naprej njegov osebni zdravnik. Pravila zato tudi ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika, oziroma da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila zdravnika, tj. zlorabila bolniški stalež z izvajanjem sindikalne dejavnosti oziroma z udeležbo na sindikalnem sestanku pri odvetniku, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po določbi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
družba kot izvedenka – nagrada izvedenca – pritegnitev tujih strokovnjakov
Izvedensko mnenje je bilo brez dvoma izdelano. Dejstvo, da si je družba izvedenka pri tem za področje zavarovalništva pomagala z dvema strokovnjakoma iz tujine, pa samo po sebi še ne more biti razlog za neplačilo opravljenega dela. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tudi za delo obeh tujih strokovnjakov priznana urna postavka kot jo določajo Smernice, torej enaka, kot če bi delo, ki sta ga opravila tuja strokovnjaka, opravili osebi zaposleni pri izvedencu.
Ali bo sodišče stranko napotilo na pravdo in v kakšen obsegu, je odvisno od navedb dedičev in trditev, ki jih morajo zagotoviti zapuščinskemu sodišču, da sploh lahko preuči, v čem je nesporazum med dediči ter ali gre za sporna dejstva, ki narekujejo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073190
ZIZ člen 135, 135/2, 266, 266/1, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 29.
začasna odredba – upravno izplačilna prepoved – regulacijska začasna odredba – pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo.
Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena.
Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
Stroški elektrike, vode in ogrevanja ne sodijo med bremena skupne stvari v smislu 68. člena SPZ, ki bremenijo solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih idealnih deležev. Gre namreč za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker energijo in vodo koristijo oziroma uporabljajo. Zato se stroškovno breme solastnikov v razmerju med njimi porazdeli glede na dejansko uporabo posameznih storitev v zvezi z uporabo stvari.
izostanek obdolženca z naroka, na katerem je zaslišana priča - branje zapisnika o izpovedbi priče - pravica stranke do izjave
Ker pa je sporočil, da zaradi žetve industrijske konoplje ne more priti na sodišče (kar sicer ni opravičljiv razlog za neudeležbo na glavni obravnavi), je sodišče prve stopnje pravilno pričo, ki se je vabilu odzvala, zaslišalo izven glavne obravnave (list. št. 283 - 286 in 295 - 297). Obdolženec je zaslišanje priče I. K. ml. predlagal dne 11. 6. 2012 na glavni obravnavi, njegovemu predlogu je bilo ugodeno, a iz navedenega (neopravičljivega) razloga na glavno obravnavo, ko bi morala biti priča zaslišana, ni pristopil, zaradi česar pritožbeno zatrjevanje, da mu je bila kršena pravica do postavljanja vprašanj priči, ne more biti uspešno. Nenazadnje obdolženec na izpovedbo navedene priče, ko je bila nato s soglasjem strank na glavni obravnavi dne 4. 10. 2012 prebrana, ni imel pripomb (list. št. 314).
spor o pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – sporazum o krajevni pristojnosti
V tej zadevi gre za gospodarski spor. Kljub temu, da toženec ni več samostojni podjetnik, gre po podatkih spisa za spor, ki izvira iz medsebojnih pravnih razmerij tožeče stranke, ki je delniška družba in samostojnega podjetja, kar je bil prej toženec. Ni relevantno, da je tožencu medtem prenehal status samostojnega podjetnika.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.