verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno breme
Ker je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).
rok za pritožbo - štetje rokov - nepoznavanje prava
Pravila o štetju rokov so določena v ZPP, ki se ga v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ. Gre torej za zakonske predpise, za katere se zaradi objave v Uradnem listu RS šteje, da so jih dolžni vsi poznati. Sklicevanje na nepoznavanje prava oz. pravnih predpisov ne more biti uspešno. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da nikjer v sklepu ni bilo navedeno, ali se v pritožbeni rok štejejo le delovni dnevi ali tudi dela prosti dnevi.
Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanka v oklicu določenem roku ni javila, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo dokaze, je postopalo nezakonito, ker stranki (udeležencu) ni bila dana možnost obravnavanja).
OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti – jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka - predlog za zaslišanje priče
Zahteva za izvedbo naroka, ki za stranki ustvarja pomembne pravne posledice, mora biti jasno in nedvoumno izražena. Sodna praksa, ki se je v podobnih primerih že izoblikovala, dokaznemu predlogu za zaslišanje prič (enako velja za dokaz z zaslišanjem strank) ne pripisuje pravne narave zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu tudi ugodilo. Ni pa sodišče prve stopnje dolžno stranke pozivati, da se izjavijo o tem, ali zahtevajo narok ali ne. Še toliko bolj to velja za postopke, v katerih sodelujejo kvalificirani pooblaščenci, kar velja tudi za konkretni primer, saj slednjim pravila postopka niso in ne smejo biti nepoznana.
Ker zoper dolžnika ni bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP.
zavarovanje dokazov – zaslišanje stranke – upravičeni razlogi – napredovanje bolezni
Zaradi utemeljene bojazni, da se dokaz pozneje zaradi morebitne bolezni ne bo mogel izvesti oz. da bo njegova izvedba pozneje težja, je podan pogoj za zavarovanje dokazov.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – obseg opravljenih del
Pritožba z navedbo, da tožeča stranka ni izkazala dodatnih postavk, ki so navedene v obračunu, izpodbija dejansko stanje glede obsega opravljenih del, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
: oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju tožnika. Na podlagi pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, kar pomeni, da je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev.
obveznost etažnih lastnikov – obratovalni stroški – plačilo vode – ključ delitev – pravilnik – aktivna legitimacija – izterjava stroškov dobaviteljev – zakonsko pooblastilo – pooblastilo etažnih lastnikov – spor majhne vrednosti
Po 118. členu SPZ ima upravnik zakonsko pooblastilo, da skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poleg tega pa tudi za porazdeljevanje in izterjavo obveznosti iz tega naslova. To pooblastilo upravniku izhaja tudi iz 50. člena SZ-1. Enako velja za izvajanje sklepov etažnih lastnikov, na čemer temelji pooblastilo tožeči stranki za izterjavo vtoževanih stroškov upravljanja.
spor majhne vrednosti – dopusten pritožbeni razlog – izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja – obstoj poslovnega razmerja – višina terjatve
Pritožbene trditve, da med pravdnima strankama ne obstaja poslovno razmerje, in da je sodišče zmotno ugotovilo višino terjatve, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
družba kot izvedenka – nagrada izvedenca – pritegnitev tujih strokovnjakov
Izvedensko mnenje je bilo brez dvoma izdelano. Dejstvo, da si je družba izvedenka pri tem za področje zavarovalništva pomagala z dvema strokovnjakoma iz tujine, pa samo po sebi še ne more biti razlog za neplačilo opravljenega dela. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tudi za delo obeh tujih strokovnjakov priznana urna postavka kot jo določajo Smernice, torej enaka, kot če bi delo, ki sta ga opravila tuja strokovnjaka, opravili osebi zaposleni pri izvedencu.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073169
SZ – 1 člen 111, 111/1. OZ člen 579, 583, 583/3.
tožba na izselitev – pravni naslov za uporabo stanovanja – prekarij preklic dovoljenja za bivanje
Ker je tožnica svoje dovoljenje za bivanje tožencu preklicala, je dolžan stanovanje zapustiti. Le-to je v konkretnem primeru najbolj pomembno. Okoliščina, kako sta bila s tožnico dogovorjena glede plačevanja najemnine za stanovanje in obratovalnih stroškov, oziroma kdo od njiju jih je dejansko plačeval, ne vpliva na vprašanje, ali je toženec imel lasten pravni naslov za uporabo stanovanja.
Ali bo sodišče stranko napotilo na pravdo in v kakšen obsegu, je odvisno od navedb dedičev in trditev, ki jih morajo zagotoviti zapuščinskemu sodišču, da sploh lahko preuči, v čem je nesporazum med dediči ter ali gre za sporna dejstva, ki narekujejo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
spor o pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – sporazum o krajevni pristojnosti
V tej zadevi gre za gospodarski spor. Kljub temu, da toženec ni več samostojni podjetnik, gre po podatkih spisa za spor, ki izvira iz medsebojnih pravnih razmerij tožeče stranke, ki je delniška družba in samostojnega podjetja, kar je bil prej toženec. Ni relevantno, da je tožencu medtem prenehal status samostojnega podjetnika.
Pritožnik bo moral predlagati, da ga sodišče oprosti plačila stroškov, torej tudi izvedenine, po določbah ZBPP. Vendar se lahko predlaga oprostitev plačila stroškov postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega – sestra - trajnejša življenjska skupnost - delovna nesreča – soprispevek delavca – odgovornost organizatorja del – glavni izvajalec
V času smrti pokojnega je tudi sestra M. živela v družinski skupnosti s staršema in bratom, med njimi, tudi med njo in bratom, je obstajala močna čustvena navezanost, brat ji je pomagal pri učenju v šoli in pazil nanjo v času odraščanja. Ni mogoč zaključek, da ji odškodnina glede na to, da je brat s 1. 3. 2007 odšel na delo v Slovenijo, ne pripada, ker naj bi s tem trajnejša življenjska skupnost med njima prenehala. Ta predpostavlja medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo, ki pa je v konkretnem primeru nedvomno obstajala.
Organizacija dela na gradbišču je bila v sferi tretjega toženca in kot organizator oziroma glavni izvajalec del je bil dolžan poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja dela vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njem ali pri podizvajalcu. Na takšno presojo ne morejo imeti vpliva določila pogodb med prvim in tretjim tožencem (kooperantska, podizvajalska, sporazum o ureditvi varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču) o porazdelitvi posameznih opravil v zvezi z zagotavljanjem varnega dela delavcev na gradbišču.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
Če stranki primarnega in podrednega zahtevka nista povsem identični, mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati do pravnomočne zavrnitve primarnega zahtevka.