Zgolj z zatrjevanjem, da plačilnega naloga z dne 17.12.2012 ni prevzela delavka tožene stranke, temveč delavka družbe H. d.o.o. (s katero ima tožena stranka sicer sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju), kar se je ugotovilo šele 2.1.2013, ko je bil zadnji dan roka za plačilo dolžne sodne takse, tožena stranka ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 17.12.2012 vročen 18.12.2012.
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2, 111/3, 175a. SZ člen 147.
izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – obstoj najemne pogodbe – stanovanjska pogodba – razlogi na strani lastnika
Tožniki so upravičeni zahtevati izpraznitev stanovanja, ki je v njihovi solasti, četudi tožbe niso vložili vsi oziroma večina solastnikov.
Ker med solastniki in tožencem ni bila sklenjena najemna pogodba, toženec pa ni dokazal, da je do take situacije prišlo po krivdi tožnikov, je zahtevek za izpraznitev stanovanja utemeljen.
dedovanje na podlagi zakona – zakoniti dediči – vstopna pravica
Pokojnik je imel ženo in dva otroka, ki pa so tudi že vsi pokojni, zato premoženje po vstopni pravici dedujejo njihovi potomci. Ker je imel zapustnik dva otroka, bi ta dva dedovala po enakih deležih, torej vsak ½.
zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi – AO plus zavarovanje
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je določbo 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačilo na način, da se za nastop zavarovalnega primera in s tem zavarovalnega kritja tudi v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče kot pogoj zahteva, da je le-ta posledica v prometni nesreči zadobljenih telesnih poškodb, pravilno uporabilo materialno pravo.
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 196, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190.
skupno premoženje zakoncev – vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj - obligacijski zahtevek – obogatitveno načelo – višina deležev na skupnem premoženju – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje
Pri stvarnopravnih reparacijskih zahtevkih velja obogatitveno in ne vrnitveno načelo. Obogateni mora vrniti tisto, za kar je obogaten, in ne tisto, kar je prejel.
Vse dokler skupno premoženje zakoncev ni razdeljeno, nobeden od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje. Sodišče zato ne bi smelo ugoditi tožničinemu denarnemu zahtevku zoper tretjega, v nepremičnino katerega sta zakonca vlagala, četudi zgolj za polovico vrednosti, kolikor znaša njen delež na skupnem premoženju.
posestno varstvo – varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti – varstvo soposesti
V okviru posestnega varstva se varuje le gola dejanska oblast nad stvarjo (posest), zato se ugotavlja zgolj, kdo je bil zadnji posestnik stvari, in ali je bila posest sploh motena. V konkretnem primeru pa tožnik ni zahteval zgolj začasnega varstva obstoječega posestnega stanja (ni zatrjeval, da je bil zadnji posestnik stvari), temveč je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti. Tožnik je namreč od toženke zahteval, da mu omogoči neposredno soposest podstrehe ter posest balkona, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo.
Solastniki imajo materialnopravno podlago za medsebojno varstvo drug proti drugemu v 100. členu v zvezi z 99. členom ali 92. členom SPZ.
ugotovitev dedičev – ugotovitev zapuščine – oblika zahtevka – vstopna pravica – dajatveni zahtevek – tožba na izročitev zapuščine
Zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. M. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.
odvzem poslovne sposobnosti – nerazumljiv izrek – jasna in okvirna določitev poslov
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078521
OZ člen 432. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
pristop k dolgu – najemna pogodba – vsebina pogodbe – naslov listine – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi – izrek sodbe – zamudne obresti od izvršilnih stroškov
Listine se presoja po njihovi vsebini, ne glede na njen naslov.
Odločujoče je, da je listino podpisal pritožnik za družbo T. k.d. in ker po prvotni najemni pogodbi ta k.d. ni bila najemojemalec, je s svojim podpisom najmanj pristopila k zavezi (dolgu) najemojemalca.
V pravdi, ki je nadaljevanje izvršilnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravdno sodišče s sodbo odloči, ali ostane sklep o izvršbi v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
Ker pooblaščenka tožeče stranke pisanja v predvidenem roku ni dvignila, se šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
plačilo uporabnine – prikrajšanje lastnika – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
Pravica do uporabnine se ne priznava, če lastnik (solastnik) v svoje prikrajšanje privoli. Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnika lahko izbrala po tem, ko sta bivanje drugega toženca v stanovanju leta dolgo sprejemala oz. brez ugovorov tolerirala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – izgubljeni dobiček – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za manjvrednost poškodovane stvari
Ker se kot nevšečnosti med zdravljenjem pri odmeri višine lahko upoštevajo le tiste nevšečnosti, ki so tožniku dejansko nastale, so pritožbene navedbe o tem, zakaj tožnik fizioterapije ni mogel obiskovati, pravno nerelevantne.
Denarna odškodnina za škodo zaradi manjvrednosti je enaka razliki med vrednostjo stvari, če do poškodbe ne bi prišlo in vrednostjo, ki jo ima poškodovana stvar po popravilu.
ZPP člen 280, 280/3. ZST-1 člen 36, tar. št. 1112.
vračilo sodne takse - umik tožbe - razpis naroka
Tarifna številka 1112 ZST-1 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je narok bil opravljen ali ne, saj se taksa po tar. št. 1112 plača, kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da je v konkretnem primeru odločilno samo to, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali po razpisu naroka. Razpis naroka po mnenju pritožbenega sodišča pomeni izdajo odredbe sodnika, s katero ta določi datum, uro ter prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo ter koga naj vse povabi na takšen narok, kot tudi izdelavo vabila na podlagi takšne odredbe.