redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožnik (zavarovalni zastopnik) ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (v decembru je izpolnil 9 % plana, januarja le 26 %), dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno (strank ob poteku zavarovanj ni poklical za podaljšanje polic; moral se je voziti iz kraja v kraj, ker ni znal pripraviti polic na računalniku, ...). Zato je bil podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti) za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama.
Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013260
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 113. člena ZDR-1). Tožnica predloga za izdajo druge začasne odredbe, o katerem pritožbeno sodišče odloča v predmetnem postopku, ni vložila ob vložitvi tožbe, kot to določa 3. odstavek 113. člena ZDR-1. Zato je predlog za izdajo predmetne začasne odredbe, da se do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, neutemeljen.
lastnost zavarovanca - skrb za otroka - čas zunaj delovnega razmerja, ki se šteje v zavarovalno dobo - zavarovalna doba - stalno prebivališče
V zavarovalno dobo se v skladu s 1. alinejo 189. člena ZPIZ-1 šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče nista bila zavarovana na drugi podlagi in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Tožnica ni uspela dokazati, da bi imela njena hči v spornem času stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne zahteva za vštetje spornega obdobja v zavarovalno dobo tožnice.
Ni razvidno, da bi pri oblikovanju tožnikove pokojninske osnove in pri izračunu višine pokojnine prišlo do napake v tožnikovo škodo. Tožena stranka je pravilno določila najugodnejše 18 letno zaporedje plač in na tej podlagi pokojninsko osnovo preračunala z objavljenimi količniki na leto pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Skladno z določilom 75. člena ZPIZ-1 je bila nato invalidska pokojnina odmerjena v višini 45 % od določene pokojninske osnove, pri čemer se je upoštevala tako dopolnjena pokojninska doba in bolezen kot vzrok nastanka invalidnosti, ki pa je bil že ugotovljen s pravnomočno odločbo tožene stranke. Zato tožnikov zahtevek, da se mu odmeri višja invalidska pokojnina, ni utemeljen.
razveljavitev sklepa skupščine – posebna revizija – posebno revizorjevo poročilo – dnevni red skupščine – predlog manjšinskega delničarja – drugi posebni revizor
Posebna revizija ni potrdila domneve predlagatelja posebne revizije, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov, ki so bili predmet posebne revizije po omenjenem sklepu sodišča, do nepoštenosti ali kršitev zakona ali statuta.
Sprejetje konkretnega sklepa pomeni, da je bil po naravi stvari (glede na jasno izraženo voljo večine delničarjev) na sporni skupščini (posredno) zavrnjen predlog manjšinskega delničarja (tožeče stranke) za imenovanje drugega posebnega revizorja, oziroma predlog za vložitev odškodninske tožbe po prvem odstavku 327. člena ZGD-1. Prav to pa omogoča manjšinskemu delničarju, da sproži sodni postopek za imenovanje drugega posebnega revizorja (peti in prvi odstavek 318. člena ZGD-1), oziroma omogoča manjšinskemu delničarju, da vloži tožbo zoper odgovorne člane uprave za povrnitev škode po prvem odstavku 328. člena ZGD-1. To pa po drugi strani tudi pomeni, da sprejem konkretnega sklepa za tožečo stranko nima nobenih negativnih posledic.
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da se v roku 15 dni izjasni, ali je njegovi vlogi treba šteti kot revizijo zoper pravnomočno sodno odločbo pritožbenega sodišča. Hkrati ga je opozorilo, da v kolikor vlogo šteje za revizijo, jo mora v istem roku vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik ali izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bo v nasprotnem primeru zavržena. Vložnik ni postopal v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča, zato je potrebno vlogi zavreči na temelju petega odstavka 108. člena ZPP.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
ZZVZZ člen 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 4/2, 22, 24, 212, 21/5, 212/6, 213, 216.
obvezno zdravstveno zavarovanje - povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - postopek uveljavljanja pravic
Tožnik v spornem obdobju ni imel urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Medicinsko - tehnične pripomočke je kupoval brez veljavnih naročilnic in samoplačniško. Nabava predmetnih medicinsko - tehničnih pripomočkov ni bila izvedena po postopku, ki ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato tožnikov zahtevek za povračilo stroškov za nabavo medicinsko - tehničnih pripomočkov ni utemeljen (drugi odstavek 4. člena POZZ).
Tožnica je imela zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa možnost pritožbe. Ker tega pravnega sredstva ni izkoristila, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo kot preuranjeno (75. člena ZDSS-1).
Tožnik predloga za obnovo postopka oz. revizijo zoper pravnomočni sklep ni vložil po pooblaščenem odvetniku. Zato je sodišče prve stopnje obe uveljavljani izredni pravni sredstvi kot nedovoljeni zakonito zavrglo (91. člen ZPP).
delovni invalid - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, stanje se še poslabšuje. Zato pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, pri njem je še nadalje podana I. kategorija invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Tožena stranka je zmotno ugotovila, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo, zato sta izpodbijani odločbi tožene stranki na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti nezakoniti.
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 22, 22/1, 23, 23/1, 87, 112, 112/8.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojno sodišče - krajevna pristojnost - očitna pomota
Tožnik je vložil tožbo (s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki) na krajevno nepristojno sodišče v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 2. odst. 200. člena ZDR-1. Tožba je bila krajevno pristojnemu sodišču odstopljena po poteku prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1, zato je prepozna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080940
ZPP člen 254. OZ člen 1022, 1022/2.
poroštvo – obseg porokove obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – novi izvedenec
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z izvedeniškim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Nejasen, nepopoln ali protisloven izvid je potrebno najprej odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca ali pa s ponovljenim dokazovanjem z istim izvedencem.
Določilo 1022. člena OZ, ki določa, da je v stečaju glavnega dolžnika upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, bi lahko bilo temelj odškodninskega zahtevka tožene stranke kot poroka proti tožeči stranki, vendar porok v tem postopku ni zatrjeval odškodninske odgovornosti tožeče stranke. Zato je pravilna odločitev, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti.
obnova postopka - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Obnova sodnega postopka se kot izredno pravno sredstvo po naravi stvari nanaša izključno na predmet in obseg zadeve, o kateri je bilo razsojeno s pravnomočno sodno odločbo z dne 8. 7. 2013. Ker je bila v predmetni zadevi obnova predlagana zoper pravnomočni zavrnilni izrek sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 5. 2013 do 8. 7. 2013, je ponovna presoja utemeljenosti bolniškega staleža mogoča največ do datuma izdaje pravnomočne sodbe, kot je z neizpodbijanim ugodilnim delom pravilno razsodilo sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 19. 5. 2013 do 8. 7. 2013.
ZPP člen 328, 328/1. Pravilnik povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 9, 19.
dodatek za pomoč in postrežbo - popravni sklep - pravdni stroški - potni stroški
Pravdni stranki je mogoče zakonito priznati potne stroške za pristop na narok le za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom od kraja stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer je bilo opravljeno procesno dejanje.
V 5. členu ZDR je določena ena od izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 76. člena ZPP (po katerem se lahko s posebnimi predpisi določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka). ZDR (v 5. členu) podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, zato je podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja in je podružnica avtomatično (pasivno) procesno legitimirana. Stališče pritožbe, da podružnica tujega podjetja nima pravdne sposobnosti in da ZDR ni predpis, ki bi lahko širil krog pravdno sposobnih oseb, je zato napačno, saj je podružnica tujega podjetja lahko pravdna stranka (čeprav ni pravna oseba).
Pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ni prenehala na nobenega od predpisanih načinov iz 77. člena ZDR-1, ker med predpisanimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni niti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z odjavo delavca iz zavarovanj. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek, utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073413
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 258. OZ člen 1012, 1018, 1019, 1031, 1031/1, 1034, 1034/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o odkupu terjatev - poroštvo - zastaranje poroštvene obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - stečaj nad glavnim dolžnikom - zakonita subrogacija - izguba pravice do povračila - preprosti faktoring - pretrganje zastaranja terjatve
Morebitnemu dvakratnemu poplačilu upnika (tožeče stranke) od tožene stranke po predmetni sodbi in glavnega dolžnika v stečajnem postopku se tožena stranka lahko izogne z obvestitvijo glavnega dolžnika, da je plačala upnikovo terjatev, sicer izgubi svojo pravico do povračila od dolžnika (2. odstavek 1031. člena OZ).