osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje s premoženjskimi elementi
Odločilno je, da je bil dolžnik po podatkih iz kazenske evidence spoznan za krivega za kaznivo dejanje, katerega objekt kazensko pravnega varstva je premoženje, zato določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne dopušča odpusta obveznosti, ki je pravna dobrota prezadolženi fizični osebi in je kot taka odvisna tudi od subjektivnih kriterijev na strani dolžnika.
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.
ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
nepremoženjska škoda - padec na mokrih ploščicah - krivdna odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja oz. opustitve
V primeru opustitvenega ravnanja, fizikalne vzročnosti ni, zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena KZ-1 je ovira za odpust obveznosti.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja – dela zmožen dolžnik – poroštvena zaveza stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz predpostavke, da je dolžnik, ki je sicer dela zmožen in nezaposlen, obvezan si prizadevati, da se zaposli in s tem tudi sam aktivno pripomore k večjemu poplačilu upnikov. Tudi to je eden od ciljev preizkusnega obdobja, ne samo končni odpust obveznosti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
pravdni stroški - nagrada izvedenca - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Okoliščina, da je dopolnjevanje izvedenskega mnenja po naravi stvari manj težavno od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja, je že upoštevana v 51. členu Pravilnika.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – relevančna teorija – irelevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – odstop terjatve
V primeru odtujitve stvari oziroma pravice tožniku ni treba tej spremenjeni materialnopravni situaciji prilagoditi tožbenega zahtevka (kar pa ne pomeni, da ga ne sme spremeniti). Tako stališče se je izoblikovalo tudi zaradi tega, ker v postopkih največkrat pride do situacije, ko cesionar skuša vstopiti v pravdo kot novi tožnik, a se dolžnik kot tožena stranka temu upre (misleč, da cedent s tožbenim zahtevkom proti njemu ne more uspeti). Zato je cedent praktično prisiljen še naprej voditi pravdo, čeprav za tujo korist. V taki situaciji se torej toženec sam spravi v položaj, ko bo morda moral na podlagi izvršilnega naslova izpolniti svojo obveznost cedentu (kasneje pa ga bo morebiti terjal še cesionar).
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – društvo
Tožena stranka (društvo) popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ne more biti prikrajšana, ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek.
dogovor o odstopu od izvršbe - poravnava - izpodbijanje
Dogovor o odstopu od izvršbe, ki ga je šteti kot poravnavo, pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov kot vsaka druga pogodba (94. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Napake volje pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper zahtevek nasprotne stranke, temveč le s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe, ki pa ga toženka ni postavila.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje
Kot najpomembnejša kriterija za določitev preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje upoštevalo višino dolžnikovih obveznosti in razloge za njegovo insolventnost, upoštevalo pa je tudi ostale okoliščine, ki so mu bile znane, med drugim dejstvo, da je dolžnik s svojim ravnanjem prispeval k svoji insolventnosti. Poudariti velja zelo visoke obveznosti, ki jih je povzročilo investiranje v tvegane naložbe, kar dejansko kaže na precejšen prispevek dolžnika k nastopu insolventnosti.
pogodba o leasingu – splošni pogoji – odkupna vrednost – prodajna cena predmeta leasinga v primeru odstopa od pogodbe – skrbnost pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga
Glede pritožbenega očitka kršitve določbe 17.4 SP, da je tožeča stranka preuranjeno začela s prodajo, ker ni skušala doseči soglasja, višje sodišče poudarja, da je tožena stranka vedela, da je prišlo do odstopa od pogodbe, da je nesporno, da je bil podpisan primopredajni zapisnik glede vseh predmetov pogodbe, vedela je torej, da bo naslednja faza izvrševanja pogodbenih določil prodaja in vnovčitev predmetov leasing pogodbe, zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, če tožene stranke ni posebej vabila k iskanju soglasja glede vrednosti predmetov leasinga. Pogodbeni stranki sta enakopravni. Tudi tožena stranka ni zatrjevala, da je že pred prodajo skušala priti v stik s tožečo stranko oziroma skušala doseči dogovor o prodajni vrednosti stvari.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
Pravilna vročitev pooblaščenki tožene stranke, ki si ni zagotovila nadomestila med daljšo odsotnostjo, bi bila taka, da se pisanje najprej poskusi vročiti na sedežu pooblaščenkine odvetniške pisarne, v primeru njene odsotnosti pa bi se pisanje vročilo pri njej zaposleni osebi. Če taka vročitev ne bi bila mogoča, bi se moralo v hišnem predalčniku ali na vratih njenega poslovnega prostora pustiti obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti v roku 15 dni. Če ga ne bi prevzela, bi ji moralo biti po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku oziroma vrnjeno sodišču, če predalčnika ni ali pa je neuporaben.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče premalo upoštevalo določene okoliščine, in sicer dejstvo, da je dolžnik težko zaposljiv, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi ekonomske krize promet v dolžnikovih trgovinah upadel, eno leto po upadu prometa je dolžnik imel tudi zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – domneva pravočasnosti plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – procesne predpostavke – domneva umika pritožbe
Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, le varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej v roku, ki ga je imel na voljo za plačilo sodne takse, ponudnik bančnih storitev pa je plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. To določilo pa nikakor ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
osebni stečaj - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
Sodišče je s sklepom ugodilo ugovoru upnika in sklep spremenilo tako, da je rok za soglasje upnikov za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, podaljšan za 60 dni. To je sklep o podaljšanju roka, zoper katerega ni dopustna pritožba.
ZFPPIPP člen 47, 48, 48/1, 118, 118-1, 119, 119/1. ZPP člen 11, 109.
zloraba procesnih pravic – žalitev sodišča – denarna kazen – upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja – nadzor nad poslovanjem upravitelja
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje (vsem) strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je dolžnica kljub temu vedno znova vlagala predloge za razrešitev upravitelja, takšno ravnanje pomeni zlorabo procesnih pravic.
Namen 109. člena ZPP je varovanje zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti. Z denarno kaznijo ni kršena dolžničina pravica do kritike in izražanja mnenj, in v to pravico se tudi ne posega. Zakon stranke ne omejuje in ji ne predpisuje, kaj sme ali česa ne sme navajati, pač pa jo omejuje pri načinu podajanja izjav. Svojih izjav ne sme podajati na nedostojen in žaljiv način.