URS člen 120, 120/2, 125. ZŠtip člen 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/3. ZS člen 3.
Zoisova štipendija - pogoji za priznanje - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - pravilnik - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Določilo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri opredeljenosti pogoja "sofinanciranju iz javnih sredstev" dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.
Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi insituta exceptio illegalis utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika, saj se z njegovo uporabo krši ustavno načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave.
DZ člen 173, 173/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54, 57. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - prepoved približevanja - odvzem pravice do stikov - neopredelitev do dokaznih predlogov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Nesporno je, da v konkretnem primeru stiki med predlagateljem in otrokoma ne potekajo že 16 mesecev (do izdaje izpodbijanega sklepa). Že samo dejstvo, da je prišlo do tako dolge prekinitve stikov, kaže na to, da sta otroka ogrožena. Tako sodna praksa kot tudi stroka sta namreč večkrat izpostavili, da je skladen razvoj otroka dolgoročno ogrožen v primeru izostanka stikov z enim ali obema staršema.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - tehtanje okoliščin - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - ukrep prepovedi približevanja - pritožbene novote
Predloženo procesno gradivo ne daje nikakršnih indicev, da bi bil lahko otrok na stiku pod nadzorom kakorkoli ogrožen. Ogroža pa ga odsotnost stikov z očetom. Mnenje CSD se sicer zavzema za stike, vendar šele od poteka prepovedi približevanja dalje. Za to enomesečno prekinitev ne ponudi prepričljivega argumenta. Zato je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera in opravljenem tehtanju pravilno odločilo, da se stiki ponovno vzpostavijo, in sicer pod nadzorom strokovne osebe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40. ZPP člen 362, 362/1.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - osebni pregled - vrednotenje izvedenskega mnenja
Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je bila podlaga za njegovo izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet takega izvida oziroma mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zahtevnost. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva dodatno poglobljen študij, obsežne analize, specialistična znanja in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Vrednotenje in analize podatkov osebnega pregleda v stroškovnem vidiku ni mogoče uvrstiti v sklop trajanja osebnega pregleda. Slednje je vrednoteno pri sestavi in izdelavi pisnega mnenja. Čas osebnega pregleda se nanaša zgolj na čas osebnega pregleda, vrednotenje in analiza pa ne predstavljata osebnega pregleda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00087578
OZ člen 39, 39/2. ZPP člen 7, 212.
izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - dopustnost kavze - nedopusten nagib - goljufiv namen ob sklenitvi posla - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - izogibanje plačilu davčnega dolga - odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - prevzem obveznosti - odplačnost pravnega posla - posebno in skupno premoženje - ničnost sporazuma - ničnost kot skrajna sankcija - prenehanje življenjske skupnosti - paulijanska tožba (actio pauliana)
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretjega, je v opreki z moralnimi načeli in zato nična.
Zgolj morebitno zavedanje strank, da bo s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja lahko prišlo do oškodovanja upnikov, ki niso imeli vknjižene hipoteke, za ničnost pogodbe ne zadošča.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZPP člen 243, 249, 249/2, 359. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 47, 47/4, 51. URS člen 22.
nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno mnenje - izjemno zahtevno mnenje - padec vrednosti denarja (inflacija) - diskrecija sodišča - prepoved reformatio in peius - ustaljena sodna praksa - neenotnost prakse sodišča prve stopnje
Po enotni in usklajeni sodni praksi je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja, ko je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zvišanja nagrade zaradi inflacije, ki jo je izvedenka zahtevala na podlagi 51. člena Pravilnika.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor dolžnika
Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Vsekakor je mogoče valutno tveganje potrošniku predstaviti na različne načine, a je pri tem pomembno, da mora biti potrošnik v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko.
ponovljeni postopek - delna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - padec drevesa na vozilo - občinska javna cesta - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - vremenske razmere - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - predvidljivost škodnega ravnanja - konkretne okoliščine - objektivna predvidljivost posledice
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialnopravno podlago, in sicer v času škodnega dogodka veljavni Zakon o cestah ter Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Na tej pravni podlagi je podana odgovornost zavarovanke prve toženke, kot lastnice oziroma upravljavke občinske javne ceste, na katero je padlo drevo in nad katero so segale veje drevesne krošnje, saj mora zagotoviti takšno vzdrževanje cest, da jih bodo uporabniki lahko varno uporabljali. Njeno odgovornost pa je treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Oškodovanec mora poleg obstoja pravno priznane škode dokazati še obstoj nedopustnega ravnanja oziroma nedopustne opustitve in vzročno zvezo med njima (prvi odstavek 131. člena OZ). Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Za presojo, ali je negativna posledica določenega ravnanja ali opustitve predvidljiva, so pomembne konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Za opredelitev določenega ravnanja kot protipravnega je pomembno, da je negativna posledica takega ravnanja objektivno predvidljiva.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087238
URS člen 14, 14/2, 19, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - duševna motnja - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - agresivnost - večja premoženjska škoda - obrazloženost sklepa - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje - načelo neposrednosti - pravica do izjave - graja dokazne ocene - milejši ukrep
Na naroku je sodišče neposredno zaslišalo pritožnika in sodno izvedenko, slednja je tam prebrala pritožnikovo psihiatrično medicinsko dokumentacijo in jo - v okviru podajanja izvida in mnenja - ustno povzela. S tem je bilo zadoščeno zahtevi načela neposrednosti.
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 2. ZVZD-1 člen 61. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 42, 42-2, 43, 44, 68, 428.
I. kategorija invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - gostota pokojninske dobe - medvretenčna kila - hernia disci
Sdaj veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih opredeljuje bolezni, pri katerih je ob izpolnjevanju verifikacijskih kriterijev mogoče ugotoviti poklicno bolezen, vendar okvare medvretenčne ploščice ali bolečine v križu z išiasom ne vsebuje. Sedanji Pravilnik temelji na priporočilih Komisije (EU) 2022/2337 z dne 28. 11. 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni. Pred tem veljavni Pravilnik, ki je ključen za odločitev v tej zadevi, pa je med poklicne bolezni štel tudi bolezni hrbtenice, in sicer pod zaporedno št. 62 - okvaro medvretenčne ploščice in pod zaporedno št. 63 - kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen.
Ker so pri nastanku tožnikovih težav prisotni tudi nepoklicni dejavniki, gre za bolezen, ne pa za poklicno bolezen. Ključno pri tem je, da na okvaro medvretenčne ploščice vpliva več dejavnikov, in sicer starost, delo, ki ga zavarovanec opravlja, genetika kot najpomembnejši dejavnik, kajenje, življenjski slog (aktivnost zavarovanca), telesna teža in morebitne poškodbe.
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 41, 41/1, 49, 49/1, 119, 119/1, 564, 564/1. ZPP člen 7, 180, 180/3, 212.
pogodba o preužitku - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - oderuška pogodba - dopustna podlaga - prevara - ničnost pogodbe - izpodbojnost pravnega posla - trditveno in dokazno breme - poznavanje prava po uradni dolžnosti - poslovna sposobnost pogodbenika
Tveganje je del kavze pogodbe o preužitku. Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Pogodba o preužitku brez pravnega tveganja nima pogodbene kavze in je posledično nična. Pravila o oderuški pogodbi se lahko uporabijo tudi pri aleatorni pogodbi. Pri takšni pogodbi je treba (v okviru presoje objektivnega elementa oderuštva) ugotoviti, kakšno je razmerje med tveganji, ki ga prevzame ena oziroma druga pogodbena stranka. Pogodba o preužitku je torej lahko sankcionirana z ničnostjo tako na podlagi pravil o kavzi kot tudi na podlagi pravil o oderuški pogodbi.
Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in dokaze, s katerimi jih dokazujejo. Ni pa jim treba navesti pravne podlage, pa tudi če jo, sodišče nanjo ni vezano; sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V toženkinih trditvah je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za to, da je utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo tudi na temelju določb o preužitku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ocena stopnje zahtevnosti izvedeneskega mnenja je v pristojnosti sodišča. Postopek in obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, nudi dovolj podlage za zaključek, da gre za zelo zahtevno mnenje. Gre za kompleksno zadevo in na njegovo zahtevnost vpliva celota vseh dejavnikov.
Izvedenka ni upravičena do priznanja nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj gre za dokumentacijo, ki je sodna izvedenka ni zbirala sama, temveč ji jo je posredovalo sodišče.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 136, 136/2, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - pravni interes za pritožbo - deklaratorna narava sklepa - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odpoved dediščini v korist sodediča - odstop dednega deleža - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Sklep o dedovanju, enako pa velja tudi za dodatni sklep o dedovanju, je ugotovitvena, deklaratorna odločba. To pomeni, da ne vsebuje izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka.
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo in ga ni zajelo v pravnomočni sklep o dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Izjava o odstopu dednega deleža za pozneje najdeno premoženje ne učinkuje.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - čas izpolnitve obveznosti - plačilo dolga - izdaja izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pritožbene novote - odmera pravdnih stroškov - pripravljalna vloga
Uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP je odvisna le od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. V konkretnem primeru je ključna ugotovitev, da tožena stranka ni izpolnila zahtevka za plačilo denarnega zneska šele po vložitvi tožbe in da je bil namen tožeče stranke, ki ga je zasledovala s tožbo, dosežen že, ko je banka na njeno zahtevo izdala izbrisno pobotnico.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1. ZPP člen 181.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo nadomestila - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Zavarovancu z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani družbe A., d. o. o. delovno razmerje ni prenehalo zakonito in bi moral biti dejansko zaposlen pri tožeči stranki. Ker je zavarovancu delovno razmerje nezakonito prenehalo in ga je delodajalec (tožeča stranka) dolžan pozvati nazaj na delo, sta izpolnjena oba pogoja za odpravo odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila. Posledično je podan dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD in ima zavod pravico od tožeče stranke zahtevati neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. URS člen 125. ZZVZZ člen 26, 44c. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 105.
zdravljenje v tujini - operativni poseg - nadstandardna storitev - neenaka obravnava - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Nesporno je, da je tožnica pri operaciji sive mrene prejela nadstandardno lečo, s katero je bila poleg odprave sive mrene, opravljena še korekcija starostne daljnovidnosti, ki po mnenju sodne izvedenke ni bolezensko stanje, temveč refrakcijska napaka, ki se lahko korigira z očali ali kontaktnimi lečami. Ker je bila tožnica na podlagi veljavne napotnice upravičena do operacije sive mrene na Hrvaškem, je upoštevajoč 44. c člen ZZVZZ, pri presoji tožničine upravičenosti do povrnitve stroškov zdravljenja na Hrvaškem, ključen odgovor na vprašanje, koliko bi za operacijo sive mrene z vstavitvijo standardne leče, prejel socialno zavarovani pacient v Republiki Sloveniji. Do tega zneska je upravičena tudi tožnica. Na ta način tudi ne bo prišlo do neenake obravnave med tožnikom in socialno zavarovanim pacientom v Republiki Sloveniji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neenako obravnavanje - samovoljno ravnanje
Tožnik je samovoljno zapustil delovno mesto med delovnim časom brez dovoljenja in ne da bi svojo odsotnost z dela evidentiral, pri čemer je na OVKN delovnem mestu (oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge) pustil neusposobljenega pripravnika; s tem je opustil temeljno obveznost dela na delovnem mestu, usposabljanje pripravnika in skrb za varnost železniškega prometa. Zaključek o obstoju odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ter o obstoju pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je materialnopravno pravilen.
Tožnik je spreminjal pojasnilo o razlogu za predčasno zapustitev delovnega mesta. Zaradi večkratnega, vsebinsko povsem različnega pojasnjevanja razloga za zapustitev delovnega mesta, mu sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, da naj bi bil pravi razlog ta, ki ga je navedel šele ob zaslišanju. Pravilno je zaključilo, da je samovoljno in neupravičeno predčasno zapustil delovno mesto.
Zgolj dejstvo, da delodajalec za enaka oziroma podobna ravnanja, za katera je posameznemu delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni izrekel enake, podobne oziroma nasploh katerekoli sankcije tudi drugemu delavcu, ne pomeni kršitve drugega odstavka 6. člena ZDR-1, oziroma tako ugotovljena "neenaka obravnava" ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije - ne obstaja namreč osebna okoliščina iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1.