POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085868
ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDS člen 8, 9.
sporazum – razlaga sporazuma – razdelitev premoženja – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi nepremičnine – zavrnitev dokaznih predlogov – nedovoljene pritožbene novote
Presoja, ali sta stranki z dogovorom razdelili skupno lastnino tako, da sta učinkovito oblikovali etažno lastnino, ali pa sta sklenili zgolj dogovor o uporabi nepremičnine, ki v solastninska razmerja, nastala s sklepom o dedovanju, ne posega.
Etažna lastnina ni učinkovito oblikovana, če eden izmed solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja drugih določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, kot tudi ne, če je med solastniki sklenjen dogovor o uporabi solastnine.
Ključno je, da iz sporazuma ne izhaja, da z njim nastajata dve samolastniški stvari, kar zadošča za zavrnitev tožničinega zahtevka. Pritožnica ima sicer prav, da je treba sporazum razlagati v duhu časa, v katerem je nastal, in upoštevaje tedanjo sodno prakso, a ob tem zmotno meni, da sleherni tovrstni sporazum že predstavlja dogovor o vzpostavitvi etažne lastnine. Tudi ZPDS je razlikoval med trajnim preoblikovanjem solastnine v etažno lastnino in začasno razdelitvijo uporabe solastne stavbe. Kljub pravicam solastnikov do izključne posesti na posameznih delih stavbe gre v takih primerih z lastninskopravnega vidika še zmeraj za solastnino.
motenje posesti stvarne služnosti – zabitje lesenega kola med stranice vrat – vožnja s kmetijskimi stroji in priključki – širina zračnega prostora nad potjo – istovetnost tožbenega zahtevka – sprememba tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – širši obseg posestnega varstva – prekluzivni rok – posest pravice
Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – kršitev pravil o vročanju – vročanje – vročanje pooblaščencu
Kadar ima stranka pooblaščenca, vroča sodišče sodna pisanja po določbi 137. člena ZPP in ne po določbah 142. člena ZPP, ki določajo osebno vročitev stranki.
ZZZDR člen 56, 57, 57/1. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 419. ZUP člen 2. ZPP člen 1, 18. ZIZ člen 270, 270/1, 272.
skupno premoženje zakoncev – podjetniško premoženje – neporavnane davčne obveznosti – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – seznam izvršilnih naslovov – določitev deležev na skupnem premoženju
Neporavnane davčne obveznosti so predmet (upravnega) davčnega in ne sodnega postopka.
Po presoji pritožbenega sodišča je razlaga določbe 57. člena ZZZDR, po kateri ima pravico zahtevati ugotovitev deležev le upnik, ki razpolaga s pravnomočno sodbo, preozka.
Upnik, ki ima izvršilni naslov zoper enega od zakoncev, ne more kar poseči na skupno premoženje, temveč mora najprej doseči določitev deležev na njem in njegovo razdelitev.
Po presoji pritožbenega sodišča lahko tožnica zahteva določitev deležev na skupnem premoženju po 57. členu ZZZDR na podlagi izvršilnega naslova (seznam izvršilnih naslovov v prilogi A11). To potrjuje tudi sodna praksa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/5.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 ni prekluzivni, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080156
ZPP člen 179, 189, 189/1, 190, 190/1, 190/2.
aktivna legitimacija – odstop terjatve med pravdo – odstop terjatve pred pravdo – začetek teka pravde – vročitev tožbe toženi stranki
Določilo 190. člena ZPP, po katerem odtujitev pravice oziroma stvari, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, se nanaša na primere, ko do odtujitve pravice oziroma stvari pride med pravdo.
Tožeča stranka je odstopila terjatev pred pravdo, zato ni več aktivno legitimirana za tožbo in je treba njen zahtevek zavrniti.
ZD člen 62, 76, 78, 99, 101, 101/1. ZOR člen 51, 52. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno dedovanje – oporoka – neveljavnost oporoke – ničnost – rok za izpodbijanje oporoke – sosporništvo – ugovor pasivne legitimacije – dopolnitve oporoke – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivi razlogi
Zapustnik ni zavezan celotne oporoke napraviti v isti listini, torej na enem kosu papirja, temveč je vsebina lahko zapisana na več listih. Ker zakon ne zahteva, da bi bilo razpolaganje s premoženjem za primer smrti storjeno v enem pravnem poslu, je dopustno, da oporočitelj oporočno besedilo tudi dopolnjuje. Razni dostavki, dodatki in dopolnila niso prepovedani, seveda pa morajo biti tudi ti sestavljeni v eni izmed oblik, ki jih zakon predpisuje za veljavnost oporoke. Gre torej za novo oporoko, katere vsebina pa je le v dopolnitvi predhodne oporoke. S kasneje dodanim besedilom lahko tako oporočitelj denimo razpolaga z novo pridobljenim premoženjem, posamezna določila oporoke razveljavi ali pa delitev premoženja podrobneje določi. V kolikor je vsebina listin komplementarna in v tesni medsebojni zvezi, je šteti, da predstavlja enovito izjavo poslednje volje. Pri tem ni bistveno, ali so posamezne listine nastale v večjem časovnem razmaku.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – prevzem poroštvene obveznosti – višina dolga
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da tudi ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžničin dolg oziroma dolg, za plačilo katerega je zastavila svoje premoženje, tako visok, da ne opravičuje krajšega preizkusnega obdobja od petih let, ne glede na to, kdaj so nastale okoliščine, ki naj bi bile razlog za dolžničino trenutno finančno stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085872
ZPP člen 337. OZ člen 83.
leasing – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – predhodno vprašanje – litispendenca – pogodba o finančnem leasingu za osebno vozilo – prepoved dajanja vozila v uporabo tretji osebi – skrbnost leasingojemalca – razlaga pogodbe – nejasna določila – nedovoljene pritožbene novote – potrebni stroški
Ker gre za odločitev o predhodnem vprašanju, sodišče v tej pravdi nanjo ni vezano v smislu litispendence, se je pa na razloge iz omenjenih odločb utemeljeno sklicevalo kot na primerljivo sodno prakso.
Toženka je imela možnost, da ob sklenitvi leasing pogodbe zaprosi za izdajo soglasja za uporabo vozila tudi njenemu izvenzakonskemu partnerju. Če tega ni zahtevala, bi glede na izrecna pogodbena določila morala ravnati tako skrbno, da do uporabe s strani tretjih oseb ne bi prišlo. Tretji pa so vsi, ki niso pogodbene stranke, med njimi tudi izvenzakonski partner.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZD člen 79, 79/3, 85, 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.
dedovanje na podlagi oporoke – volja oporočitelja – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – kršitev načela neposrednosti – dokazna ocena – pravica do izjave – protispisnost
Ker je za odgovor na vprašanje, kaj je zapustnik z oporočnimi zapisi hotel doseči, torej kakšna je bila njegova prava volja, treba ugotavljati pravno relevantna dejstva, mora zapuščinsko sodišče, če ni soglasja udeležencev o vsebini oporoke, prekiniti postopek in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Stranka na napotitveni sklep ni vezana. Tožbo lahko vloži tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom, kot je navedeno v napotitvenem sklepu.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42, 42/2. ZPP člen 117, 117/4. dokument : VSM0023110.
ugovor po izteku roka - domneva umika - pritožba zoper sklep o umiku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Glede na določila četrtega odstavka 117. člena ZPP mora predlagatelj, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
- Ker je dolžnica vložila ugovor, ki ni bil sposoben za obravnavanje, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
solastnina – ureditev razmerij med solastniki – način uporabe solastne stvari – parkiranje na funkcionalnem zemljišču
Solastniki sicer urejajo razmerja glede uporabe solastne stvari s sporazumom, če tega ni, pa ga lahko nadomesti sodna odločba, kar jasno izhaja iz določbe 112. člena ZNP. Predmetna določba daje pritožniku kot solastniku funkcionalnega zemljišča možnost vložiti predlog v zvezi z načinom uporabe solastne stvari – parkiranjem na funkcionalnem zemljišču. V skladu z določbo 112. člena ZNP ima predlagatelj pravico do podrobnejše opredelitve uporabe, ki je sorazmerna deležem oz. določitve načina uporabe.
podizvajalska pogodba – pogodbena kazen za neizpolnitev stranske obveznosti – zapadlost terjatve – zastaranje tožbenega zahtevka – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je bila tožba vložena šele 7. 4. 2015, je bila vložena po nastopu zastaranja, saj bi izvajalec, kot je pojasnjeno zgoraj, lahko že leta 2009 (ob predložitvi garancije) zahteval plačilo zadrževanih sredstev. Do vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) je torej že pretekel ne le zastaralni triletni rok iz 349. člena OZ, ampak tudi splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4, 403, 403/1, 403/1-1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 137.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno zadolževanje - skrivanje plače
Dolžnik je vsaj že od leta 2012 insolventen, saj se je predhodno nad njim že vodil postopek osebnega stečaja, ki ni bil zaključen z odpustom obveznosti. Od takrat naprej je tekel izvršilni postopek enega od stečajnih upnikov, in sicer za terjatev v glavničnem znesku, ki presega 27.000,00 EUR. Nesporno je, da dolžnik tega upnika v obdobju med obema stečajnima postopkoma ni poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo pritožnikovo ravnanje, s katerim je v času med obema stečajnima postopkoma prevzemal mesečne obveznosti tako, da se je skupaj nateklo obveznosti v približnem znesku 4.500,00 EUR, pri čemer je sam povedal, da tega ni imel od kod plačati, pomenilo nesorazmerno prevzemanje obveznosti.
Ne glede na to, kolikšna je bila višina dolžnikove plače, tako ravnanje dolžnika, ki je vedel, da se na njegovo plačo opravlja izvršba, le-ta pa je bila izplačevana na račun pri organizaciji za plačilni promet, katerega imetnik ni bil dolžnik, pomenilo izigravanje dolžnikovih upnikov, saj je bilo dolžnikovemu upniku onemogočeno poseči na denarna sredstva, ki so se iz tega naslova natekla na račun, na katerega bi po določbah ZIZ lahko posegel. S tem, ko je dolžnik s svojim delodajalcem dosegel dogovor o drugačnem izplačevanju plače, je seveda še kako posegal v morebitno poplačilo upnikov oziroma ravnal nepošteno. S tem je vsekakor podan zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079618
OZ člen 119, 119/1, 837, 846, 846/1, 846/3. ZPP člen 254, 254/2.
posredniška pogodba - pogodba rezultata - odplačen pravni posel - dogovorjena provizija - znižanje dogovorjenega posredniškega plačila - nesorazmerje med obsegom opravljenih storitev in dogovorjeno ceno - očitno nesorazmerje - zahtevek za znižanje provizije - izpolnitvena faza - oblikovalni zahtevek - (nasprotna) tožba - pravično plačilo - sorazmerje s posrednikovim trudom - sorazmerje z opravljeno storitvijo - razumna višina plačila - novo ustanovljeno podjetje - oderuška pogodba - sklenitvena faza - postavitev drugega izvedenca
Iz tretjega odstavka 846. člena OZ izhaja, da se morebitno nesorazmerje med obsegom de facto opravljenih storitev in dogovorjeno ceno uskladi z zahtevkom za znižanje dogovorjene provizije in ne z delno ničnostjo (zaradi oderuške pogodbe).
Vprašanje oderuštva se nanaša na sklenitveno (ker gre za sklenitveno napako) in ne izpolnitveno fazo.
Glede na v času sojenja pred sodiščem prve stopnje različno sodno prakso, višje sodišče v tem delu spregleduje dejstvo, da je za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ treba postaviti oblikovalni zahtevek, ki v tem sporu nikoli ni bil postavljen. Zgolj ugovor ne zadošča. Zadevo je torej vsebinsko obravnavalo, četudi ni bila postavljena v obliki (nasprotne) tožbe.
Do znižanja dogovorjene provizije lahko pride le, če je dogovorjena provizija v očitnem nesorazmerju z opravljeno storitvijo.
Sodišče ni dolžno postaviti novega izvedenca, če se rezultat dokazovanja z izvedencem ne sklada s strankinim pričakovanjem.
OZ člen 6, 6/2, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182, 943. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
delovna nesreča - objektivna odgovornost - padec z delovnega odra - poškodba hrbtenice - zlomi vretenc - brez soprispevka oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti od odškodnine in pravdnih stroškov - stroškovna odločitev - tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči
Položaj tožnika, ko je kot fizični delavec s skromnimi kvalifikacijami zaradi posledic obravnavanega poškodovanja praktično nezaposljiv, v okviru odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti terja posebno individualizacijo.
postopek osebnega stečaja – končanje postopka osebnega stečaja – ni stečajne mase
Ker v tem postopku ni stečajne mase, postopek odpusta obveznosti pa se ni začel, je sodišče pravilno uporabilo 376. člen v zvezi s 396. členom ZFPPIPP.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnika, da je škoda nastala in kje je nastala. Ugotovitev, ali so njegove navedbe o nastali škodi zadostno substancirane za ugoditev tožbenemu zahtevku, pa bo predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in za odločitev o pristojnosti niso relevantne. Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 7 točki 2 Uredbe, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije.