solastnina – delitev solastnine – upravičen interes – želje pokojnega – obiskovanje Slovenije – dosedanja raba solastne stvari
Glede na to, da bi uporabljal stanovanjsko hišo le ob (redkih) obiskih Slovenije, nasprotni udeleženec ne more izkazovati (močnejšega) upravičenega interesa.
Želja pokojnega (po katerem sta udeleženca dedovala vsak polovico solastnih nepremičnin), da naj ta hiša ostane v družini, za ta postopek ni relevantna.
Dosedanja raba solastne stvari govori v prid močnejšemu interesu predlagateljice, ki želi hišo uporabljati tudi v bodoče.
Pozitivni pogodbeni interes pomeni poslovno odškodninsko odgovornost toženca zaradi kršitve pogodb o finančnem leasingu in je sestavljen iz neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter pogodbeno dogovorjeno škodo v višini vsote že zapadlih leasing obrokov ter stroškov, povezanih z razdrtjem pogodbe.
ravnanje sodnika – odgovornost sodnika – profesionalna skrbnost – pretrganje vzročne zveze – protipravnost ravnanja – postopek za plačilo sodne takse – res iudicata
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo ravnanje sodnika v predhodnem postopku pravilno oziroma v skladu s potrebno profesionalno skrbnostjo, odločitve jasne in norme razlagane skladno s sodno prakso.
Zato ker tožnik ni vložil ugovora proti plačilnemu nalogu za odmero sodne takse za sodbo, je postal sklep pravnomočen in sledila je izvršba. Tako je pretrgana vzročna zveza med zatrjevanimi ravnanji tožene stranke, ki odgovarja za ravnanje sodnika, in zatrjevano posledico.
Protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih naj bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v predhodnemu postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
ZKP člen 542. ZPP člen 8, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – neutemeljen pripor – nastanek bolezni – povrnitev škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – dokazni standard
Pri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom, ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075371
OZ člen 316, 316-2. ZFPPIPP člen 261.
pobotanje - pobotanje terjatev v stečajnem postopku - prevod pobotanja - primeri, ko je pobot izključen - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - transakcijski račun
Ker se pravdni stranki nista dogovorili za možnost pobotanja terjatev, je bil izvedeni pobot tožene stranke nezakonit. Banka namreč ne sme enostransko pobotati dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 251. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – osebni stečaj – stečajni upravitelj
Ker je sodišče prve stopnje tožbo vročilo toženki, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravico do zasebnosti - enotna odškodnina - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti
Toženec je s sporno izjavo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. Izražanje mnenj predsednika Komisije in njegove izjave v javnosti pa imajo tudi zato, ker ta razpolaga s številnimi podatki, ki so zaupni, drugačen pomen, kot izjave novinarjev. Zagotovo imajo večjo težo in se v javnosti štejejo za bolj verodostojne. Njegove vrednostne sodbe, ki so povezovale tožnika z afero, so predstavljale protipraven poseg v tožnikovo osebnostno pravico.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080799
ZIZ člen 58, 272. OZ člen 183. ZPOmK-1 člen 63a, 63b. URS člen 22.
prepoved dejanj nelojalne konkurence - začasna odredba - prepoved dajanja izjav - varstvo ugleda in dobrega imena - škoda - razpis naroka - vročanje vloge v odgovor
S korespondenco verjetno izkazano sporočanje je po svoji vsebini in naravi takšno, da objektivno gledano samo po sebi z verjetnostjo škodi ali utegne škodovati ugledu in poslovanju upnice.
Ker je navedena škoda že po svoji naravi težko nadomestljiva, je kljub temu, da upnica navedene škode v predlogu za izdajo začasne odredbe ni kvantificirala v denarnem znesku, podala dovolj trditev, da je nastanek tovrstne škode mogoče verjetno ugotoviti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080159
SPZ člen 66, 66/1, 70, 70/2. ZPP člen 359, 362. ZNP člen 125.
delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev stvari – upravičen interes – izplačilo razlike v vrednosti – prepoved spremembe na slabše
Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.
Zaradi posledic poškodbe čeljusti ima tožnik še vedno težave z odpiranjem ust, pri grizenju trde hrane, ne more maksimalno odpreti ust, pri večini obrokov čuti bolečino, oteženo je trdo hrano in težje grize. Vse to pri njem vzbuja duševne bolečine, saj njegovo življenje ni več tako kvalitetno kot prej. Gre za vsakodnevne večkratne omejitve, ki jih bo tožnik občutil do konca življenja, pri čemer je še relativno mlad (rojen leta 1972). Pravična odškodnina iz tega naslova - naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je 2.500,00 EUR.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo – opravičljivi razlogi
Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – smotrnost
Po smrti očeta je tožnica spremenila tožbo, tako da je zahtevala še odškodnino zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega ter zaradi povrnitve materialnih stroškov v zvezi s pogrebom očeta. Gre za njeno lastno škodo, ki pa naj bi po njenih trditvah nastala kot posledica škodnega dogodka, iz katerega je plačilo odškodnine zahteval prvotni oškodovanec. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi dopustitev spremembe tožbe bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, saj bi bila sicer tožnica prisiljena vložiti novo tožbo, v kateri bi sodišče prav tako moralo obravnavati zdravstveno stanje pokojnega prvotnega tožnika, seveda razširjeno, saj bi ugotavljalo tudi vzročno zvezo med njegovo smrtjo in škodnim dogodkom. Te ugotovitve bi lahko podal isti strokovnjak, kot bo potreben tudi v obstoječi pravdi zaradi ugotavljanja potrebnosti tuje pomoči pokojnemu tožniku.
pravica do informacije – pravica do izjave – ne vročitev odgovora na tožbo
Sodišče prve stopnje odgovora na tožbo tožniku ni vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.
zavarovanje AO plus – poškodba vratne hrbtenice – stroški zdravljenja v zdravilišču
Določba 174. člena Obligacijskega zakonika (OZ) govori o povrnitvi „stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov“. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroški bivanja v zdravilišču, kjer je bil tožnik na terapijah, niso izdatek, ki bi ga moral kriti sam, temveč potreben strošek, ki ga je dolžna kriti toženka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – koncesijska pogodba – tuja kolektivna pogodba - božičnica
Tožnik je bil zaposlen na področju italijanskega spletnega igralništva. Tožena stranka je opravljala storitve spletnega igralništva v državi Italiji na podlagi koncesije, ki velja za italijansko spletno področje. Tožnik je do božičnice za sporno obdobje upravičen na podlagi italijanske nacionalne kolektivne pogodbe za terciarni sektor, trgovino in storitve, ki jo mora tožena stranka spoštovati na podlagi koncesijske pogodbe za prirejanje javnih iger na daljavo, ki je bila sklenjena med toženo stranko in italijansko upravo za carino in monopole.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084594
SPZ člen 32. ZIZ člen 277. ZPP člen 163.
sklep o zavarovanju – spor zaradi motenja posesti – načelo hitrosti postopka – materialni rok – instrukcijski rok
Roki iz 32. člena SPZ sodijo v okvir prekluzivnih materialnih rokov. Pri prekluzivnih rokih pravica preneha po samem zakonu, sodišče pa jih ne more podaljšati. Zaradi prekluzije izgubljena pravica zahtevati sodno varstvo v motenjski pravdi ne oživi zaradi morebitnega roka, ki ga postavi sodišče. V teh primerih gre namreč za instrukcijske roke, prekluzija pa pomeni prenehanje pravice same na podlagi zakona.
nesklepčnost - neizpolnitev pogodbene obveznosti - ugotovitev lastninske pravice - solastnina na nepremičnini - solastniški delež
Stališče izpodbijane sodbe, da iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na toženkinem solastninskem deležu, je pravilno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1, 235, 235/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
V izredni odpovedi je tožena stranka tožniku očitala, da je spornega dne izbrisal račun, izdal nov račun z isto zaporedno številko za spremenjeni znesek in si znesek izbrisanega izdanega računa protipravno prilastil. Nadalje mu je očitala, da je v določenem obdobju na enak način izbrisal še 26 računov, jih nadomestil z vnovično izdajo računa z isto zaporedno številko za drug znesek, pri čemer si je znesek v višini izbrisanega računa protipravno prilastil na škodo delodajalca. Tožnik je storil očitane kršitve. S svojim ravnanjem je izpolnil znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (prvi odstavek 209. člena KZ-1), ki ga stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, in znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin (drugi odstavek 235. člena KZ-1), ki ga stori, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prvega odstavka tega člena. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 30, 30/1, 57, 57/1, 481, 481/2. SPZ člen 2, 99, 99/1.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - pravdni stranki - gospodarski družbi - vsebina tožbe - protipravno vznemirjanje - spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem
Pravdni stranki v navedenem sporu sta gospodarski družbi, vendar pa je treba upoštevati tudi, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo, ki temelji na določbi prvega odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da jo tožena stranka kot lastnika protipravno vznemirja z namestitvijo svojega poštnega nabiralnika na nepremičnini tožeče stranke. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic, temveč tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena SPZ.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest – traditio brevi manu – predmeti v najetih prostorih
S kasnejšim nakupom škarij, do katerega je prišlo še pred rubežem, je nastal položaj iz prve alineje tretjega odstavka 60. člena SPZ, ko se izročitev premičnine šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve (traditio brevi manu).