vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – ugovor neprištevnosti
T
oženec je bil obsojen v kazenskem postopku, kar pomeni, da je bil v času storitve kaznivega dejanja prišteven, saj je prištevnost sestavni del storilčeve krivde. Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je toženec kriv in tudi, da je bil prišteven. S sklicevanjem na neprištevnost oziroma na nerazsodnost v tem (pravdnem) postopku toženec tako ne more uspeti.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084564
URS člen 22, 35. ZZZDR člen 12, 51, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 70, 70-6, 181, 215, 254, 254/2, 274.
izvenzakonska skupnost – zunajzakonska partnerja – skupno premoženje – vlaganja v hišo – vlaganja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine – civilna delitev skupnega premoženja v pravdi – povečanje vrednosti nepremičnine – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitvena tožba
Sodna praksa dopušča civilno delitev skupnega premoženja v pravdi, če so podane posebne okoliščine (na primer: soglasje nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, kadar je otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini, ob nedovoljenem razpolaganju enega zakonca s skupnim premoženjem).
Sodišče je pravilno upoštevalo obogatitveno načelo oziroma materialnopravno izhodišče, da skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja izvenzakonske skupnosti in po katerem je treba ugotoviti povečanje vrednosti nepremičnine glede na stanje pred vlaganji.
Ugotovitev o obstoju (obsegu) skupnega premoženja in deležev na njem je predhodno vprašanje o utemeljenosti denarnega zahtevka. Tožeča stranka ga je v tem delu postavila kot vmesni ugotovitveni zahtevek, za kar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Če tožena stranka umakne primarni (dajatveni ali oblikovalni) tožbeni zahtevek ali če sodišče tožbo glede tega zahtevka zavrže, je treba preostali - ugotovitveni zahtevek - obravnavati kot samostojno ugotovitveno tožbo in oceniti obstoj pravnega interesa.
Zavrnitev dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Sodišče mora v tem primeru presoditi, ali lahko vmesni ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe.
Pri določitvi preživnine je treba upoštevati otrokove potrebe in aktivnosti, ki jih ima v času sojenja na prvi stopnji.
Začasna preživnina po začasni odredbi za čas od vložitve tožbe 18. 5. 2015 do 31. 10. 2015 presega dosojeno preživnino po sodbi. To pomeni, da je nastali položaj podoben situaciji, ki jo ureja tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s 3. točko prvega odstavka 264. člena tega zakona. Ker je toženec za čas od vložitve tožbe do 31. 10. 2015 v celoti plačal mesečne zneske preživnine, je terjatev prenehala v delu, kolikor je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožnice za določitev preživnine (v tem obsegu je bila začasna odredba realizirana), v delu, v katerem je začasna preživnina presegala s sodbo določeno preživnino, pa višja preživninska terjatev ni nastala. Prvo sodišče bo zato moralo izdati ustrezen sklep na podlagi navedenih določb ZIZ, saj tožnica ne more imeti začasne odredbe kot izvršilni naslov za višje zneske preživnine (za razliko) v obdobju od vložitve tožbe do 31. 10. 2015, kot so določeni s pravnomočno sodbo.
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki pa ne smejo bi posplošeni.
- Pojasnjena obrazložitev zavrnitve dokaza ni samo nezadostna in nekonkretizirana, ampak pomeni vnaprejšnjo negativno oceno dokaza, ki v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev ni sprejemljiva.
- Četudi je sodišče prve stopnje imelo dvom glede ustreznosti trditev dolžnikov, bi moralo to stališče pojasniti, česar pa ni storilo.
- Ni bistveno, kako stranka poimenuje svoje ravnanje, ampak kakšna je njegova resnična vsebina in pravna kvalifikacija. V obravnavani zadevi se je upnik kljub navedbi o odstopu skliceval na predčasno zapadlost celotne obveznosti, ki jo je kot tako tudi izterjeval. Pogodbeno razmerje med strankami po pojasnjenem ni prenehalo, ampak se je le spremenila zapadlost obveznosti lizinga (iz obročnega plačila v takojšnjo zapadlost celote).
- Z namenom uresničitve pravice dolžnikov do izjave v zvezi s strani upnika podanih trditev in dokazov glede višine terjatve, je v obravnavani zadevi bistveno, da imajo dolžniki možnost preveriti pravilnost upnikovega obračuna s pomočjo strokovnjaka, saj bodo lahko šele po pridobitvi izvedenskega mnenja podali ustrezno konkretizirane obrambne trditve.
- Očitki dolžnikov glede ničnosti ne vplivajo na obstoj izvršilnega naslova, a ne zato, ker morda niso utemeljeni, ampak ker se nanašajo na druge neizterjevane obveznosti. Ni utemeljeno stališče dolžnikov, da je nična celotna lizing pogodba zaradi ničnosti posameznega določila, s čimer bi odpadel celotni izvršilni naslov.
Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano.
Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji.
Ker iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že dve leti nazaj prekinilo nepravdni postopek, ki teče zaradi razdružitve solastnine zato, da bi lahko nasprotni udeleženec vložil tožbo na ugotovitev večjega solastninskega deleža, pa tožbe ni vložil, ne more v nadaljevanju postopka še enkrat prekiniti nepravdnega postopka iz istega razloga z istim napotitvenim sklepom. Drugi odstavek 10. člena ZNP je jasen in zato mora sodišče postopek nadaljevati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085925
ZVZD člen 5, 6, 14.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – poškodba kolena – poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – protipravnost ravnanja – opustitev dolžnega ravnanja – neurejen delovni prostor – navodila za delo s transportnimi vozički – izjava o varnosti – pomanjkljivost izjave – vzročna zveza – obseg dela – povečan obseg dela
Za presojo, ali je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za navodila, je pomembno, ali je obstajalo pomembno tveganje za nastanek škode pri delu s kovinskimi vozički, ki bi ga bilo mogoče z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa zmanjšati.
Od povprečno skrbnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem trenutku delovnika pozoren na vse ovire na transportni poti in se jim pravočasno izognil. Vnaprej predviden način zlaganja, hrambe in transporta vozičkov bi tveganje za nastanek škode pomembno zmanjšal. Neobstoj navodil delavcem o načinu zlaganja, hrambe in transportiranja vozičkov zato predstavlja nedopustno opustitev toženkinega zavarovanca.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.
Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.
zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa – očitna pisna pomota – pravnomočen sklep o dedovanju – prevelik obseg zapuščine – lastništvo nepremičnin – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sklep o dedovanju je pravnomočen, zato dedinja spremembe obsega zapuščine ne more doseči s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Očitano pomanjkljivost sklepa o dedovanju (da je bil obseg zapuščine nepravilno ugotovljen) bi bilo mogoče odpraviti le s pravnimi sredstvi zoper sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku.
javna listina – prava volja strank – sočasni ustni dogovori – tek zakonskih zamudnih obresti – vezanost na zahtevek
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče ne bi smelo ugotavljati prave volje strank, ker v konkretnem primeru v skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ velja samo tisto, kar je izraženo v posebni obliki. V skladu z drugim odstavkom istega člena so namreč veljavni sočasni ustni dogovori, če niso v nasprotju z vsebino pogodbe in če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Konkretno ne gre za obveznosti pogodbenih strank, temveč za ugotovitev dejstva, glede česar je dopustno ugotavljati, da takšno dejstvo ni resnično. Navedeno je mogoče celo pri javni listini, za kakršno sicer, kot je bilo že obrazloženo, v konkretnem primeru ne gre (četrti odstavek 224. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084604
OZ člen 50, 50/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 205, 205-4, 243.
osebni stečaj – prekinitev pravdnega postopka – izgubljeni dobiček – navidezna pogodba – metoda po stroškovnem merilu z dodano vrednostjo – metoda raziskave tržnih najemnin
S sklepom sodišča se je nad tožnikom začel postopek osebnega stečaja. Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v stečajno maso, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena le navidezno. Ker tožnik na podlagi navidezne pogodbe ni mogel pričakovati dohodka, mu tudi škoda zaradi izgubljenega dohodka ni mogla nastati.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – presoja dobre vere priposestvovalca
Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer, da že samo dejstvo, da je po postavitvi ograje oziroma zaradi tega prišlo do sodnega postopka zaradi motenja posesti, kaže na to, da je med toženko in A. A. obstajal spor glede ograje na spornem zemljišču; da zaradi tega pravna prednica tožnice ni mogla biti v dobri veri glede zatrjevanega dejstva, da je bila izključna lastnica tega dela nepremičnine in da zato priposestvovanje nepremičnine v korist tožnice pred njenim nakupom v letu 2000 ni moglo pričeti teči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081589
OZ člen 179, 179/2, 182, 299. ZOZP člen 20a. ZOdvT tarifna številka 1100.
prometna nesreča – 5 let star otrok – ponotranjanje tesnobe – strah pred vstopom v vozilo – odmera nepremoženjske škode – sekundarni strah – brazgotine – skaženost – krajša poškodovana noga – športne aktivnosti – tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode – plačilo nespornega dela odškodnine – stroški postopka – valorizacija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožnikove poškodbe in pravilno upoštevalo tožnikovo mladost, saj je bil ob prometni nesreči star pet let. Tako bo težave, ki so bile ugotovljene, moral prestajati še dolgo časa in zato je pravilna odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo nekoliko višja (183. člen OZ).
Pritožbeno sodišče poudarja, da težave, ki jih je imel tožnik zaradi sekundarnega strahu in to dolgo časa, sodišče prve stopnje pravilno ni štelo med funkcionalne posledice, ampak je to obravnavalo med duševnimi bolečinami zaradi strahu.
Tožnik ima na zunanji strani leve noge od kolka proti kolenu 15 cm dolgo brazgotino, ki je dvignjena nad raven kože in drugače obarvana, vidni so sledovi šivov. Brazgotina je vidna ob nošenju kratkih hlač in kopalk, sicer ne. Tudi moški lahko trpi zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti, še zlasti tako mlada oseba, kot je tožnik.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je res lex specialis za tek zakonitih zamudnih obresti pri odškodnini proti zavarovalnici, ki jo sodišču prisodi po ZOZP, 20.a člen. Vendar to ureja primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačala odškodnine, pa člen ne ureja tek zakonitih zamudnih obresti oziroma zamudo zavarovalnice. Zato je v tem primeru treba po analogiji uporabiti določbo 299. člena OZ.
preživnina – sprememba višine preživnine – bistveno spremenjene razmere – sodna poravnava – preživninske zmožnosti zavezancev – zmožnost za delo – izmensko delo – višina potreb upravičenca – stroški obšolskih dejavnosti – koristi otrok
Mladoletni tožniki pri sklenitvi sodne poravnave sploh niso bili udeleženi kot pravdna stranka, čeprav se je s sodno poravnavo spremenila preživnina, ki jo je bil po predhodni sodbi prav zanje dolžan plačevati toženec (njihov oče), za „zahtevek“ za spremembo (zvišanje) preživnine zaradi spremenjenih razmer pa so stvarno (aktivno) legitimirani kot tožniki prav mladoletni otroci, ne pa roditelj. Če v takšnih okoliščinah sklepanja sodne poravnave koristi mladoletnih otrok niso bile v celoti upoštevane, jih sodišče ne more spregledati v kasnejših sodnih postopkih.
Toženec ni imel upoštevnega razloga, da se je odločil za enoizmensko delo in slabšo plačo. Zaradi dolžnega varstva koristi vseh svojih otrok bi moral še naprej opravljati prejšnje troizmensko delo za višjo plačo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084858
ZPP člen 7, 212, 243, 257, 337, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 239, 246.
pogodbena odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave – zahteva za izločitev sodnika – novote
Pritožnik ugotovljenih pomanjkljivosti v trditvah ne more nadomestiti s sklicevanjem na vsebino listin, ki jih je predložil kot dokaz, ter na tisto, kar naj bi povedale priče ob zaslišanju. Izvedba dokazov je namreč namenjena ugotavljanju obstoja že pred tem (pravočasno) zatrjevanih (relevantnih) dejstev, ne pa njihovemu odkrivanju. S tem, ko sodišče prve stopnje nekaterih dokazov ni izvedlo oziroma se do nekaterih izvedenih ni vsebinsko opredelilo, zato ni zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, storilo pa ni niti kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0085911
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 619. ZGO-1 člen 7. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena člen 4.
podjemna pogodba – izdelava projektne dokumentacije – neskladnost z lokacijsko informacijo – neuporabnost – projektiran objekt – osrednja stanovanjska stavba – trditvena podlaga – prekluzija – pogoj nekrivde – klasifikacija vrst objektov
Trditve, ki jih je tožnica podala po prvem naroku za glavno obravnavo, niso konkretizacija trditev o pravnorelevantnih dejstvih, zato je zanje nastopila prekluzija.
Projekt PGD, ki ga je izdelala tožnica, ni uporaben. Gradnja projektirane stanovanjske stavbe ni dopustna, ker ni v skladu z izdano lokacijsko informacijo.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - dobra vera - veljaven pravni naslov - zakonita in dobroverna posest - skrbnost
Po določbah 27. in 28. člena SPZ je posest dobroverna in lastniška, če posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje, dobroverni lastniški posestnik pa je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Ne zadošča, da ne ve, da ni lastnik, temveč mora biti v opravičljivi zmoti. Zmota je opravičljiva če posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost).
Za razliko od dobroverne zakonite posesti, se za dobroverno lastniško posest ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, tudi potem, ko je z neko potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.