Ugotovljenih okoliščin o vremenskih razmerah v času od 3. 2. 2014 pa do vključno trenutno nastanka škodnega dogodka pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pa sprejema pritožbeno trditev, da so ugotovljene vremenske razmere bile ekstremne, vendar so do trenutka škodnega dogodka trajale že najmanj 4 dni (od 3. 2. do 6. 2. 2014) in prav zaradi trajanja takih razmer za zavarovanca poledica na njegovem dvorišču, oziroma dostopu do hiše, ni bila nepričakovana, s posipanjem s soljo ali peskom bi jo lahko odstranil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da vzrok za nastanek škodnega dogodka ni višja sila, temveč je vzrok v zavarovančevi opustitvi dolžnega ravnanja, ko v več dnevnem trajanju padavin in zmrzali ni storil prav ničesar, da bi preprečil poledenelost in spolzkost dostopa do svoje hiše, ki mu je bila znana in ni omogočil tožniku, ki ga je sam povabil in je za njegov prihod vedel, da bi lahko varno dostopil do njegove hiše.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - dopolnilna odločba - pravnomočna odločba
Toženec je z izpodbijano dopolnilno odločbo na novo meritorno odločil o isti stvari na podlagi enakega pravnega in dejanskega stanja. Pravnomočne odločbe o začasni nezmožnosti za delo ni dopolnil, temveč jo je s tem, ko je določil delovno obveznost na podlagi odločbe o invalidnosti, vsebinsko spremenil in drugače odločil o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Za takšno postopanje v 220. členu ZUP ni podlage, saj se odločba dopolni le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
plača – plačilo za delo – izplačilo premalo izplačanih plač – obveznost plačila
Tožnica je bila pri toženki zaposlena s 32-urno tedensko delovno obveznostjo. Trditve toženke, da je tožnica delala le s 4-urnim delovnikom na teden, so neverodostojne. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek na izplačilo premalo izplačanih plač za sporno obdobje.
V 1. odstavku 82. člena ZPIZ-2 je določeno, da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom ter invalid II. kategorije do dopolnjenega 50 leta starosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega. To določbo je treba pravilno razlagati tako, da je zaradi časovne in stvarnih razbremenitev mogoče tudi invalidu III. kategorije priznati pravico do krajšega delovnega časa od polnega tudi z upoštevanjem stvarnih razbremenitev.
Vložnik je bil s sklepom pozvan, da nejasno in nerazumljivo vlogo predloži v slovenskem jeziku ter jo hkrati dopolni in popravi tako, da jo označi kot tožbo, navede toženo stranko s popolnim nazivom in naslovom, postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in predloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prevodu. Opozorjen je bil na možnost uveljavljanja brezplačne pravne pomoči ter na pravne posledice, če vloga v odrejenem roku ne bo vrnjena popravljena in dopolnjena tako, da jo bo mogoče obravnavati po vsebini. Vloga v odrejenem roku ni bila vrnjena popravljena niti dopolnjena v skladu s pozivom sodišča. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zavarovalni zastopnik
ZDR-1 v tretjem odstavku 89. člena določa, da mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Relevanten trenutek, od katerega začne teči rok za podajo odpovedi iz tega razloga, je torej nastanek utemeljenega razloga in ne delodajalčeva seznanitev z odpovednim razlogom, do česar lahko pride tudi bistveno kasneje. Za presojo pravočasnosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je relevantno, kdaj je nastal konkretni v odpovedi navedeni odpovedni razlog.
soglasje volj – nesporazum o predmetu – dokazna ocena
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku ni uspelo dokazati, da je toženca pred prodajo seznanil z namerami družbe D. Med pravdnima strankama tako ni bilo nesporazuma o predmetu obveznosti, kar posledično pomeni, da je prodajna pogodba sklenjena in kot taka veljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080140
ZPP člen 154, 154/2, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5. ZIZ člen 38, 67, 67/4. OZ člen 311, 312.
neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba – subjektivni rok – objektivni rok – procesno pobotanje – pobotni ugovor – litispendenca – judikatna terjatev – izrek sodbe – učinek procesnega pobotanja – spor majhne vrednosti – stroški postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha
Po izteku roka (subjektivnega in objektivnega), določenega za vložitev predloga za nasprotno izvršbo, ki pomeni specifičen, enostavnejši način uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, ZIZ omogoča možnost obogatitvene tožbe po splošnih predpisih.
Z ugovorom zaradi pobota je mogoče uveljavljati tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno. V tem primeru sodišče pravnomočno ugotovljene terjatve v sodbi, v kateri opravi pobotanje, ne ugotavlja še enkrat, saj je o obstoju terjatve že pravnomočno odločeno in sodišče ugotovi zgolj obstoj terjatve tožeče stranke ter izreče pobotanje.
Pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa udeležence zemljiškoknjižnega postopka zavezuje glede vseh vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v postopku. Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
Vprašanje, ali je treba darilo vrniti v zapuščino, je torej predhodno vprašanje v obravnavani zadevi za nedopustnost izvršbe. Ker je tožba za vrnitev darila že vložena, tudi višje sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084587
OZ člen 131, 171. SPZ člen 12. ZCes-1 člen 66, 66/3.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – udarec v vejo na pešpoti – dolžnost lastnika vzdrževati pešpot – odstranitev vej – soprispevek – dejansko stanje – dokazna ocena
Lastnika na podlagi določila 12. člena SPZ pri izvrševanju lastninske pravice zavezuje in omejuje načelo neminem laedere, po katerem mora svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da ne povzroča drugim škode.
SZ-1 člen 41, 41/1, 44, 44/1, 46. SPZ člen 119, 119/1, 119/5.
skupnost etažnih lastnikov – prodaja stanovanja – vplačilo v rezervni sklad – vračilo vplačila v rezervni sklad
Skupnost etažnih lastnikov z odhodom enega od etažnih lastnikov ob prodaji stanovanja ne preneha in ne razpade, temveč obstaja naprej, s tem, da kupec kot novi etažni lastnik in pravni naslednik vstopi v položaj prejšnjega etažnega lastnika. Etažni lastnik (tudi bivši) nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Gre namreč za strogo namenska sredstva, ki se lahko uporabijo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja, ter za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil (prvi odstavek 44. člena SZ-1).
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki pa ne smejo bi posplošeni.
- Pojasnjena obrazložitev zavrnitve dokaza ni samo nezadostna in nekonkretizirana, ampak pomeni vnaprejšnjo negativno oceno dokaza, ki v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev ni sprejemljiva.
- Četudi je sodišče prve stopnje imelo dvom glede ustreznosti trditev dolžnikov, bi moralo to stališče pojasniti, česar pa ni storilo.
- Ni bistveno, kako stranka poimenuje svoje ravnanje, ampak kakšna je njegova resnična vsebina in pravna kvalifikacija. V obravnavani zadevi se je upnik kljub navedbi o odstopu skliceval na predčasno zapadlost celotne obveznosti, ki jo je kot tako tudi izterjeval. Pogodbeno razmerje med strankami po pojasnjenem ni prenehalo, ampak se je le spremenila zapadlost obveznosti lizinga (iz obročnega plačila v takojšnjo zapadlost celote).
- Z namenom uresničitve pravice dolžnikov do izjave v zvezi s strani upnika podanih trditev in dokazov glede višine terjatve, je v obravnavani zadevi bistveno, da imajo dolžniki možnost preveriti pravilnost upnikovega obračuna s pomočjo strokovnjaka, saj bodo lahko šele po pridobitvi izvedenskega mnenja podali ustrezno konkretizirane obrambne trditve.
- Očitki dolžnikov glede ničnosti ne vplivajo na obstoj izvršilnega naslova, a ne zato, ker morda niso utemeljeni, ampak ker se nanašajo na druge neizterjevane obveznosti. Ni utemeljeno stališče dolžnikov, da je nična celotna lizing pogodba zaradi ničnosti posameznega določila, s čimer bi odpadel celotni izvršilni naslov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084858
ZPP člen 7, 212, 243, 257, 337, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 239, 246.
pogodbena odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave – zahteva za izločitev sodnika – novote
Pritožnik ugotovljenih pomanjkljivosti v trditvah ne more nadomestiti s sklicevanjem na vsebino listin, ki jih je predložil kot dokaz, ter na tisto, kar naj bi povedale priče ob zaslišanju. Izvedba dokazov je namreč namenjena ugotavljanju obstoja že pred tem (pravočasno) zatrjevanih (relevantnih) dejstev, ne pa njihovemu odkrivanju. S tem, ko sodišče prve stopnje nekaterih dokazov ni izvedlo oziroma se do nekaterih izvedenih ni vsebinsko opredelilo, zato ni zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, storilo pa ni niti kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
posredni oškodovanec – soprispevek – letalo – letalska nesreča
Tožnici kot mati in sestra umrlega sta upravičeni do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega zato, ker spadata v krog tistih posrednih oškodovancev, ki so po izrecni določbi prvega odstavka 180. člena OZ upravičenci do denarne odškodnine za duševne bolečine.
Tožnici kot posredni oškodovanki zaradi sinove oziroma bratove smrti ne moreta od zavarovalnice zahtevati odškodnine za tisti del škode, ki bi ustrezal prispevku pokojnega, če bo ta, po dokaznem postopku izveden skladno z določili ZPP, dokazan (prvi odstavek 171. člena OZ).
V konkretnem primeru, ko je tožnik predložil izvirnik zdravniškega potrdila in se nahaja na prestajanju zaporne kazni in je omejen v komuniciranju z zunanjim svetom, ni nobene ovire, da sodišče samo odredi prepis izvirnika (priloge v spisu) na stroške tožnika.
Tožnikovo redno plačevanje mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – res iudicata – prisojen premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku – zavrženje tožbe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve
Zaskrbljenost oziroma strah pred tožencem ni vsebina pravnorelevantne škode, ki jo Obligacijski zakonik pozna kot duševne bolečine zaradi razžalitve. Za strah je tožnik prejel odškodnino iz drugega naslova. Pač pa je poseg v telesno integriteto ob podani porušeni duševni sferi, poseg v osebnostne pravice tožnika oziroma je bil razžaljen.
izselitev iz stanovanja – bivanje brez pravnega naslova – zamudna sodba
Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se izseli iz njenega stanovanja, saj v njem biva brez pravnega naslova (111. člen SZ-1) in ne plačuje nobenih stroškov bivanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Ker iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že dve leti nazaj prekinilo nepravdni postopek, ki teče zaradi razdružitve solastnine zato, da bi lahko nasprotni udeleženec vložil tožbo na ugotovitev večjega solastninskega deleža, pa tožbe ni vložil, ne more v nadaljevanju postopka še enkrat prekiniti nepravdnega postopka iz istega razloga z istim napotitvenim sklepom. Drugi odstavek 10. člena ZNP je jasen in zato mora sodišče postopek nadaljevati.