CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00052020
ZPP člen 315. OZ člen 639, 639/3. ZVPot člen 37.a, 37.b, 37.b/2, 37.b/3.
jamčevanje za stvarne napake - povrnitev stroškov popravila - pravnomočna vmesna sodba - napake vozila - učinki pravnomočne vmesne sodbe
Sicer pa pritožba povsem spregleda, da je v zadevi bilo o utemeljenosti zahtevka po pravni podlagi (utemeljenosti po materialnem pravu) že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo pritožbenega sodišča Cp 427/2019 z dne 24. 1. 2020 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje P 40/2017 z dne 24. 4. 2019, iz katere izhaja, da je tožnikov tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov popravila kupljenega starega vozila, kar je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, le še višina tega zahtevka in da je tožnikov tožbeni zahtevek po pravni podlagi utemeljen na podlagi odgovornosti toženca kot prodajalca rabljene stvari za 6. 6. 2016 ugotovljene stvarne napake na vozilu na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 37.b člena v zvezi s 37.a členom ZVPot ter ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ. Vmesna sodba učinkuje v nadaljevanju konkretne pravde pri odločanju o višini zahtevka, zato sodišču prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo treba ponovno navesti materialnopravne podlage za utemeljenost zahtevka po temelju.
DZ člen 250, 254, 256, 256/1, 256/2. ZNP-1 člen 2, 2/2, 6, 6/2, 24, 57, 57/4, 67.
razrešitev skrbnika - postopek za razrešitev - zavrženje predloga - predlagatelj postopka - upravičen predlagatelj - udeleženci nepravdnega postopka - aktivna legitimacija - dolžnosti skrbnika - pravni interes - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pogodbeno razmerje z nasprotno udeleženko pritožnici ne podeljuje legitimacije za udeležbo v postopkih v zvezi s postavitvijo ali razrešitvijo skrbnika nasprotne udeleženke niti za nadzor nad delom skrbnika.
Drugi odstavek 6. člena ZNP-1 sodišču ne omogoča, da bi po uradni dolžnosti začelo kakšen postopek, če ni tako posebej predpisano v zakonu. Domet določila, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je, da mora varovati pravice in interese teh oseb med postopki, ki jih vodi; ne daje pa podlage za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti, če ni to z zakonom posebej določeno, ali za vodenje nekega postopka zato, da bo lahko o s strani predlagatelja zatrjevanih nepravilnostih obvestilo nek drug organ.
ZPIZ-2 člen 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12.. DZ člen 4.
pravica do vdovske pokojnine - izvenzakonska zveza - (ne)izpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala življenjska skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Zunajzakonske skupnosti po ustaljeni sodni praksi ni dopustno enačiti s prijateljstvom ali dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi ekonomske in socialne skupnosti. Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima namreč svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza in le zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali.
Tožnica ni dokazala obstoja bistvenih elementov zunajzakonske skupnosti. Res je predlagala tudi zaslišanje zdravnika, vendar pa njegovega naslova niti ni sporočila, niti na zadnjem naroku ni vztrajala pri navedenem dokaznem predlogu. Ker niso izkazani bistveni elementi zunajzakonske skupnosti, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
pogoji za vpis v sodni register - vpis spremembe družbenika - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Pogodba z dne 29. 1. 2020 je bila sklenjena po vpisu prepovedi odtujitve v sklepih z dne 20. 7. 2016 in 12. 11. 2019 ter predlagana za vpis v sodni register 6. 7. 2021. Začasna odredba omejuje družbenika v njegovem razpolagalnem upravičenju na poslovnem deležu na način, da ga prenese na drugega ali obremeni. Prepovedano mu je prenesti poslovni delež na drugega; prepovedano mu je z njim razpolagati tako, da bi spremenil svojo pravno pripadnost. Začasna odredba družbeniku prepoveduje skleniti katerokoli pogodbo, ki bi zanj ustvarjala obveznost prenosa poslovnega deleža, posledično mu prepoveduje opraviti potrebno razpolagalno dejanje za prenos poslovnega deleža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051170
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 358, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - kršitev kazenskega zakona - ločenost premoženja družbe in družbenika - prilastitev "sebi"
Glede na konkretni del opisa obdolžencu očitanega dejanja, iz katerega je razvidno, da bi naj s transakcijskega računa oškodovane družbe dvignil denar in ga nakazal družbi K.N. j.d.o.o. je namreč poudariti, da ima družba lastno subjektiviteto, kar pomeni, da je samostojna (pravna) oseba, katere premoženje je v pravnem prometu ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Ločenost premoženjske sfere družbenikov in družbe pa velja tudi v primeru, ko gre za edinega družbenika, kot to izhaja iz obtožbenega očitka, po katerem naj bi bil obdolženec "edini lastnik in zakoniti zastopnik".
motenje posesti - začasna odredba - motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - vodovodna napeljava - pogoji za začasno odredbo - prepoved bodočega motenja
Nepravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da predlagano zavarovanje prepovednega dela predloga ni potrebno. Izdana začasna odredba namreč tožencem neposredno nalaga le določeno ravnanje. Zavrnjena pa je v delu, ki bi tožencem nalaga dolžnost opustitve smiselno enakih motilnih bodočih ravnanj. Pritožniku je treba pritrdi, da je njegov pravni položaj na ta način začasno zavarovan le delno.
ZPIZ-2 člen 126, 126/2.. URS člen 22, 23, 25.. OZ člen 378.. ZPIZ-1 člen 197.
ugotavljanje invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
Odločitev o datumu nastanka invalidnosti z 11. 12. 2016 je sodišče pravilno argumentiralo s pravilom o časovni vezanosti na predhodno pravnomočno odločitev, o priznanju invalidske pokojnine od 1. 1. 2017 dalje pa z vezanostjo na določilo drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2. Celotna obrazložitev je usmerjena v argumentacijo, zakaj pri tožniku invalidnost obstoji šele z 11. 12. 2016, posledično iz česar je povsem jasno zakaj je potrebno tožbeni zahtevek v delu, ko se zahteva priznanje invalidnosti že pred 11. 12. 2016 zavrniti.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja je mogoče priznati, če je podano vsaj eno bolezensko stanje iz 45. člena in če je po 44. členu Pravil OZZ z zdravljenjem mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Po stališču Vrhovnega sodišča RS6 gre v 45. členu Pravil OZZ za pravno zaključen taksativno določen krog stanj, zato je pravico mogoče priznati, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Indikacija, po kateri je zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja je po stališču revizijskega sodišča strogo strokovno vprašanje, o katerem izven obsega, določenega v 45. členu Pravil OZZ sodišče niti s pomočjo izvedenca ne more odločati. To velja tudi za degenerativne bolezni hrbtenice, ko je po 1. alineji 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil OZZ zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati za generalizirano spondilozo hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oz. je kontraindiciran. Slednje dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano, kot nepravilno in celo protispisno zaključuje prvostopenjsko sodišče.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja bi bilo namreč mogoče zakonito priznati le, če bi bila kumulativno izkazana generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oziroma bi bil kontraindiciran. Ob pravilni oceni listinskih dokazov iz sodnega in upravnega spisa vključno z obema pisnima izvedeniškima mnenjema pa v obravnavani zadevi ni dejanske podlage za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051186
ZKP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 369, 369/1.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
Ker je dopolnitev vloge tudi po oceni pritožbenega sodišča nerazumljiva in se ne razlikuje od prvotne nerazumljive vloge z dne 18. 5. 2021, je sodišče skladno s prvim odstavkom 369. člena ZKP ni moglo preizkusiti. Prav tako pa je ni moglo obravnavati kot katerokoli drugo vlogo po določbah prvega in drugega odstavka 76. člena ZKP.
stroški oškodovanca kot tožilca - plačilo stroškov iz proračuna
Pritožniku je bilo že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pojasnjeno, da je v določbi drugega odstavka člena 96 ZKP jasno opredeljeno, kakšna je obveznost plačila stroškov zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe, oziroma v primeru ustavitve postopka in, da iz te določbe izhajajo le nekatere izjeme in sicer v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne ali zaradi obtoženčeve smrti ali pa zato, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, kar ni mogoče pripisati krivdno zasebnemu tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih torej stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev obremenjujejo proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri ves čas vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka (sodne takse) bremenili proračun.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje se domače sodišče ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna, zaradi česar sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
spor majhne vrednosti - nevložitev odgovora na tožbo - vročitev tožbe v odgovor - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev preveč plačanih sredstev - pritožbeni razlogi - nesklepčnost tožbe
Pri pripoznavi tožbenega zahtevka ni potrebno presojati, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen oziroma ali je tožba sklepčna. Zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe, ki merijo na nesklepčnost tožbe oziroma načenjajo vprašanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
odškodninski zahtevek - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka - tek zastaralnega roka po pretrganju zastaranja - rok za vložitev tožbe
Izid kazenskega postopka je odločilen za presojo teka zastaranja po pretrganju. Pravnomočna oprostilna sodba (enako tudi zavrnilna sodba ali sklep o ustavitvi) v kazenskem postopku z napotitvijo oškodovanca na pravdo nima za posledico ponovnega začetka teka zastaranja. Šteti je treba, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka v kazenskem postopku, vendar ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe.
Pravilo res iudicata pomeni prepoved ponovnega odločanja o isti stvari in s tem onemogoča ponovno vsebinsko presojo enakega, v obravnavanem primeru postopkovnega predloga. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za negativno procesno predpostavko in s tem procesno oviro za ponovno odločanje o enakem predlogu za izločitev dokazov.
ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/1, 343/2.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve - začetek teka roka za pritožbo
V skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji v postopku v sporih majhne vrednosti, se smejo v skladu s 3. odstavkom 458. člena ZPP stranke pritožiti v osmih dneh. Ker je bila izpodbijana sodba toženki, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, vročena s fikcijo vročitve v skladu s 1. do 4. odstavkom 142. člena ZPP, t.j. po poteku 15 dni od dne, ko ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dne 22. 9. 2021, se je tako rok za pritožbo zoper sodbo toženki iztekel, kot to pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, v četrtek dne 30. 9. 2021. Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena na sodišče ali oddana priporočeno na pošto najkasneje tega dne (112. člen ZPP). Ker pa je toženka, kar pritožbeno tudi ni izpodbijano, pritožbo sodišču poslala priporočeno po pošti tako, da jo je na pošto oddala v soboto dne 2. 10. 2021, se v skladu z 2. odstavkom 112. člena ZPP šteje, da jo je tega dne tudi izročila sodišču.
Pritožba toženke, datirana z dnem 30. 9. 2021, je bila vložena dne 2. 10. 2021, v skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP vložena prepozno.
izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - znižanje plače
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se osnovna plača delavca skladno z določbo 127. člena ZDR-1 določi na podlagi objektivnega kriterija zahtevnosti dela. Tako je bila tudi tožničina osnovna plača v 5. členu njene individualne pogodbe o zaposlitvi določena glede na zahtevnost njenega dela. Zaradi tega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov tožnice ni mogoče utemeljiti na očitanih ji kršitvah delovnih obveznosti iz pisnega opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela, za katero je imela tožnica sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožnici plače ni znižala zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ampak zaradi kršitve delovnih obveznosti po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je znižanje že iz tega razloga nezakonito. Tako je tožnica na podlagi 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Ker je tožnica izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je skladno z določbo tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 upravičena do odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V njeni pogodbi o zaposlitvi je le za primer odpovedi s strani tožene stranke določena odpravnina v višini šestih plač, zato je tožnica upravičena do odpravnine v skladu z določbo 108. člena ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 2. 4. 2012 do 20. 5. 2019, kar je malo več kot sedem let. Tako ji po določbi drugega odstavka 108. člena ZDR-1 pripada odpravnina v višini 7/5 osnove iz prvega odstavka istega člena in sicer povprečne mesečne plače, ki jo je ali bi jo prejela, če bi delala, v zadnjih treh mesecih, kar ob plači v višini 6.200,00 EUR znaša 8.680,00 EUR in ne 37.200,00 EUR kot je zmotno dosodilo sodišče prve stopnje.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 17, 18. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
Ker je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi sodno tolmačko imenovalo z odredbo z dne 6. 9. 2021, torej pred uveljavitvijo omenjenih sprememb Pravilnika, se za odmero stroškov sodni tolmački v predmetni zadevi uporabljajo določbe 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodni tolmačih, ki je odločal, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku in da se določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence, smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.
znižanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izhodiščna cena - pritožba upnika - ocenjena likvidacijska vrednost
Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.