preživljanje staršev - preživninska obveznost otrok do staršev - preživljanje otroka - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
Na podlagi 185. člena DZ mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost obstaja, če je tudi starš, ki zahteva, da ga otrok preživlja, izpolnjeval preživninsko obveznost do otroka.
V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do toženca. Izvršilni postopki potrjujejo, da tožnik preživninske obveznosti do toženca ni izpolnjeval.
ZPIZ-1 člen 29, 93, 93/2, 93/4, 93/6, 397, 397/3.. URS člen 14, 14/2, 156.. ZPP člen 351, 357a.. ZUstS člen 40, 40/2.. ZDSS-1 člen 82.
pravica do delne invalidske pokojnine - ustavna odločba - II. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - protiustavnost zakonske določbe
Z odločbo št. U-I-494/18-27 z dne 7. 10.20216 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil 397. člen ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo. Po zaključkih Ustavnega sodišča izpodbijana ureditev v 379. členu ZPIZ-1 ni bila skladna z načelom enakosti iz 2. odstavka 14. člena Ustave, saj niso bili podani ustavno dopustni razlogi za različno obravnavo delovnih invalidov II. in III. kategorije, ki so pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, pa je pri njih v času uporabe ZPIZ-1 prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove, ter delovnimi invalidi II. in III. kategorije, ki so kot prvi pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, vendar pri njih do spremembe že ugotovljene invalidnosti ni prišlo.
Ker 397. člen ZPIZ-1 več ne velja, je Ustavno sodišče le ugotovilo protiustavnost določbe, saj zakon ni urejal vprašanja, ki bi ga moral.
Na podlagi 2. odstavka 40. člena ZUstS je Ustavno sodišče določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Izreklo je, da je zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije) po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, pa je pri njem po 1. 1. 2003 prišlo do poslabšanja invalidnosti oziroma nastanke nove in je zato pridobil pravice po ZPIZ-1, v primeru, če mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic, zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejši. Nadalje je odredilo, da se na tej podlagi izplačano denarno nadomestilo za čas uporabe ZPIZ-1 uskladi enako, kot so se usklajevale pokojnine po ZPIZ-1, od 1. 1. 2013 pa se usklajuje enako, kot se usklajujejo pokojnine po ZPIZ-2.
Dne 27. 10. 2021 je pritožbeno sodišče na podlagi drugega stavka 156. člena Ustave sklenilo nadaljevati dne 7. 11. 2018 prekinjen postopek.
Čeprav ne iz razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, temveč upoštevaje ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1, je bilo potrebno ugoditveno sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 351. členom ZPP spremeniti, izpodbijana posamična upravna akta kot nezakonita in protiustavna na podlagi 82. členaZDSS-1 odpraviti in zadevo vrniti v ponovno predsodno upravno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00058988
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 24.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - spor o veljavnosti pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina tožbenega zahtevka - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - poslovna nesposobnost - nepremičnina v tujini - Hrvaška - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče toženca - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - splošna pristojnost - izključna pristojnost
Pravda teče o zahtevku za razveljavitev pogodbe, s katero se je tožnica zavezala na toženca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži na Hrvaškem.
Po temeljnem pravilu, določenem v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, je pristojno sodišče po prebivališču toženca.
Za odločitev o pristojnosti ni pomembno, ali je bila pogodba, o katere veljavnosti teče pravda, že izpolnjena in tako tudi ne, ali je na njeni podlagi že prišlo do prenosa lastninske pravice. Odločilno je, na kaj se nanaša tožbeni zahtevek, z ugoditvijo postavljenemu zahtevku pa ne bo prišlo niti do spremembe v lastninski pripadnosti nepremičnine, na katero se nanaša pogodba, niti do spremembe vpisa v zemljiški knjigi. Za odločitev o pristojnosti ni pomemben niti razlog, na katerega tožnica opira zahtevek za razveljavitev pogodbe. Odločitev o zadevi ne bo vplivala na tožničino osebno stanje.
izvršilni postopek - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - dolžnikov dolžnik - organizacija za plačilni promet - opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja in plačilnih storitev - mobilna denarnica - izvajalec storitve
MBILLS d.o.o. ni organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Slednja organizacijo za plačilni promet označuje kot banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov.
Družba MBILLS d.o.o. je ponudnik plačilnih storitev oziroma družba za izdajo elektronskega denarja v smislu 20. člena ZPlaSSIED, ni pa organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Takšna družba v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZplaSSIED ne sme voditi transakcijskih računov, saj lahko transakcijske račune vodijo zgolj banke oziroma hranilnice.
ZNDM-2 člen 28.. OZ člen 378.. ZDR-1 člen 32.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
plačilo razlike v plači - dejansko delo
Tožnik je v vtoževanem obdobju (od 15. 9. 2018 do 31. 8. 2019) opravljal naloge mejne kontrole (na mejnih prehodih, kar je naloga delovnega mesta višji policist), na enak način in v enakem obsegu kot njegovi sodelavci, ki so bili zaposleni na delovnem mestu višji policist. Zato mu je sodišče prve stopnje za to obdobje pravilno prisodilo vtoževano razliko v plači za dejansko opravljeno delo - glede na višje vrednoteno delovno mesto višjega policista.
ZFPPIPP člen 121, 239, 239/2. ZPP člen 142, 280, 280/2, 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - fikcija vročitve - pravilno in pravočasno vabljenje stranke - razpis naroka za glavno obravnavo - čas za pripravo na glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem
Drugi odstavek 239. člena ZFPPIPP določa, da mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu dolžnikovega ugovora proti predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik, razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu ugovora. Glede na taka določila ZFPPIPP (in odsotnost omejitev z roki za razpis naroka v ZPP) določila drugega odstavka 280. člena ZPP ni mogoče neposredno uporabiti. Vsekakor pa je pomembno, da dolžniku ostane dovolj časa za pripravo na narok. Kolikšen bo ta čas v primeru naroka za začetek stečajnega postopka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056215
URS člen 155. OZ člen 3, 9, 82, 190, 347, 352, 352/3. ZRRD člen 12, 15. ZJA člen 9. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2009) člen 40, 46.
pogodba o projektnem financiranju - javna agencija - pogodbena podlaga - obogatitvena narava zahtevka - obogatitev in prikrajšanje - odškodninska podlaga - vsebina pogodbe - namenska poraba sredstev - nenamenska poraba sredstev - vračilo prejetih sredstev - uporaba materialnega prava - uporaba pravilnika - prepoved retroaktivne veljave - pogodbena odškodninska odgovornost - oseba javnega prava - sklenitelj pogodbe - aktivna stvarna legitimacija - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - splošni petletni zastaralni rok - kršitev pogodbene obveznosti - gospodarska pogodba - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - poraba namenskih sredstev - sprememba projekta - vzrok za neizpolnitev - kršitev pogodbe - obstoj škode
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dane napotke upoštevalo, saj je presojalo vprašanje (ne)namenske porabe sredstev, pa tudi obstoj predpostavk za poslovno odškodninsko odgovornost.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, je tožnica tista, ki je sklenila sporno pogodbo, ona (in ne Republika Slovenija) je tudi tista, ki se je s pogodbo zavezala tožencu izplačati določen denarni znesek, ta znesek je tudi izplačala, toženec pa se je zavezal denar porabiti za v pogodbi predviden namen. Kako in na kakšni podlagi je tožnica ta sredstva pridobila in kakšno je njeno notranje razmerje z ustanoviteljico, za presojo njene aktivne stvarne legitimacije v pogledu poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno.
Za presojo zastaranja odškodninske terjatve je v obravnavani zadevi treba uporabiti tretji (in ne prvi) odstavek 352. člena OZ, po katerem odškodninska terjatev za škodo, ki nastane s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Ker v konkretnem primeru pri pogodbeni obveznosti ne gre za obveznost, za katero bi ob upoštevanju pravil 347. člena OZ in nadaljnjih veljal krajši zastaralni rok kot sicer velja na splošno, je za zastaranje odškodninske terjatve tožnice treba uporabiti rok petih let.
Iz besedila 352. člena OZ bi se sicer dalo narediti zaključek, da za odškodninske terjatve za škodo zaradi kršitve pogodbene obveznosti ni odločilno, kdaj je oškodovanec zvedel za kršitev pogodbe (in posledično za škodo), vendar pa je treba pri uporabi pravil o zastaranju paziti, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago. Uporaba zastaralnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic. V obravnavani zadevi je zato treba upoštevati, da se tožnica pred prejemom zaključnega poročila (to je pred 22. 4. 2011) nikakor ni mogla seznaniti s tem, da je pri izvrševanju projekta prišlo do sprememb brez njenega soglasja (in s tem do nastopa domneve o nenamenski porabi). Gre namreč za okoliščino iz sfere toženca.
Vzrok za kršitev pogodbe izvira iz sfere toženca.
Tudi če do kršitve pogodbe ne bi prišlo in bi bila sredstva namensko porabljena, bi bil premoženjski položaj tožnice enak (teh sredstev tožnica tudi v tem primeru ne bi več imela). To pomeni, da tožničine škode ne more predstavljati že samo dejstvo, da je soizvajalki na podlagi sklenjene pogodbe s tožencem nakazala vtoževan znesek. Kot toženec pravilno opozarja, bi ji škoda nastala le, če bi zaradi ugotovljene kršitve morala sama ta znesek že vrniti svoji ustanoviteljici (to je v proračun) in bi se njeno premoženje zato zmanjšalo.
ZNP člen 9, 118, 118/1, 118/2, 118/3. SPZ člen 47, 47/1, 47/3.
prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - predhodno vprašanje - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - solastništvo - delitev solastnine - sporazum o delitvi - ureditev meje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
V primeru zatrjevane gradnje na tujem svetu, se to vprašanje rešuje v nepravdnem postopku. Pred tem se je v primeru gradnje na tujem svetu postavil ugotovitveni zahtevek zaradi pridobitve lastninske pravice na originaren način z gradnjo na tujem svetu. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec s sprožitvijo postopka smiselno sledil napotitvenemu sklepu, saj bo s tem odpravljen spor glede predmeta delitve, s tem pa bo tudi odpravljena ovira, ki preprečuje opravo delitve solastnine.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sodbo višjega sodišča - izredno pravno sredstvo
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbo in ki ga je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljenega zavrglo.
domneva o umiku tožbe - neudeležba tožeče stranke na naroku - neudeležba stranke na naroku za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo
Po določbi prej veljavnega tretjega odstavka 282. člena ZPP je veljala domneva, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa natančno povzelo potek postopka ter pravilno utemeljilo odločitev o tem, da tožnikova odsotnost ni bila opravičljiva. Tožnik se je namreč vsakič po prejemu vabila na poravnalni narok in prvi narok skliceval na nujno službeno odsotnost v tujini, pri tem pa kljub večkratnim pozivom prvostopenjskega sodišča, naj predloži ustrezna dokazila, tega ni storil. Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tudi morebitna dalj časa trajajoča službena odsotnost, če bi jo tožnik izkazal, ne predstavlja dogodka, ki ga ni mogoče vnaprej predvideti in z njim računati.
poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Očitek, da je imela navedena družba na računu zadostna sredstva, ne more biti v nikakršni korelaciji z zavedanjem obtoženca ob sklenitvi pogodbe, na obveznosti ne bodo izplačane. Dobro poslovanje in solidno finančno stanje oziroma likvidnost družbe sopodpisnice niso takšne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se je obtoženi ob zagotavljanju plačila obveznosti zavedal, da jih ob zapadlosti ne bo poravnal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00050474
KZ-1 člen 296. ZPP člen 14. OZ člen 179, 181, 353, 353/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - nasilništvo - identično dejansko stanje - primarni in sekundarni strah - sprememba tožbe - druga pravna podlaga - soodgovornost - obsodilna kazenska sodba - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vnaprejšna dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - neizvedba dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - ocena verodostojnosti priče
Z opisano modifikacijo tožnica ni spremenila tožbe. Dejanska podlaga zahtevka in iztoževana vsota sta ostali enaki, spremenila se je le pravna kvalifikacija za eno od postavk nepremoženjske škode, na kar pa sodišče niti ni vezano.
Zgolj branje pisne izjave priče iz kazenskega postopka ne more vedno nadomestiti predlaganega neposrednega zaslišanja, saj so procesne garancije, vloga udeležencev ter nenazadnje dokazna tema v pravdnem postopku drugačni. Vnaprejšnje prognoziranje, da neizvedeni dokaz, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi mogel spremeniti sprejete dokazne ocene, ne predstavlja upravičenega razloga za zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče.
osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - izjava priče - navedbe v sodnem postopku - preklic izjave - (ne)resničnost izjave - nepotreben dokaz z izvedencem
Tehtanje med tožničino pravico do časti in dobrega imena zaradi netočne izjave o aplicirani snovi pacientki, za kar je imela toženka utemeljen razlog, in toženkino svobodo izražanja, zaradi konteksta sporne izjave zanesljivo govori v korist slednje. Toženkino ravnanje zato ni bilo nedopustno (protipravno), ugotavljati morebitne škode oz. njenega obsega pa je bilo v posledici tega nepotrebno.
Sporna izjava je bila dana za potrebe sodnega postopka in ni bila naslovljena na širšo, sploh pa ne na strokovno javnost. Pred očmi je treba imeti, da se učinek izjave priče pred sodiščem konzumira v tistem postopku, v katerem je bila dana. Gre namreč za dokaz, s katerim se ugotavlja resničnost pravno pomembnih dejstev v konkretnem sporu. Sodišče v tistem sporu oceni, ali je neka izjava prepričljiva in verodostojna. Smisel in sploh možnost preklicevanja izjave, ki je bila že podala v nekem sodnem postopku, je zato sila omejen, saj se je v tistem postopku niti ne more več preklicati.
DZ člen 239, 239/2, 240, 240/2, 241, 242, 242/1. ZNP-1 člen 64.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - skrbnik - primernost skrbnika - izbira skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00050475
DZ člen 11, 239, 240, 241, 243, 245, 247. ZPP člen 213. ZNP-1 člen 42. ZSV člen 102.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - osebnostna primernost - naloge skrbnika - dolžnosti skrbnika - odgovornost skrbnika - duševna bolezen - duševne motnje - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zdravila - izvedenec medicinske stroke - center za socialno delo kot skrbnik - imenovanje novega skrbnika
Gola predložitev dokazov brez poprejšnje podaje trditev, kaj naj bi iz posameznih listin izhajalo relevantnega za zadevo, ne more nadomestiti strankine dolžnosti, da ustrezno oblikuje svoje navedbe. Pritožnika zgolj s predložitivjo listine ne moreta uspeti.
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
Gre za civilni spor med dvema sosednjima lastnikoma nepremičnin, pri čemer eden drugega (toženec tožnika) ovira v normalni uporabi lastne nepremičnine s tem, da mu onemogoča vzdrževanje vodovodnih cevi za dobavo vode na njegovo nepremičnino, mu odreka možnost pridobitve lastnega vodovodnega priključka na način, kot zatrjuje tožnik (ki se šteje za resničen) ter ga postavlja v dolžniški položaj nasproti dobavitelju vode tudi za del, ki jo porabi toženec. Iz navedenega sledi, da je tožnikov zahtevek sklepčen (čeprav bi se lahko pravnega reševanja nastale situacije lahko lotil tudi na drug način), ni pa tudi dvoma, da ima tožnik za tožbo pravni interes, ki se pri dajatvenih zahtevkih tako ali tako domneva.