stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - nezavezujoče zbiranje ponudb - zakonita predkupna pravica - prodajna cena - veljavnost prodajne pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - izbira najugodnejšega ponudnika - zavrnitev soglasja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Če je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodaje, enaka ali večja od 100.000 eurov (tudi če je prodajna cena nižja), je za začetek učinkovanja pogodbe potrebno soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe (prvi odstavek v zvezi s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju mora sodišče presoditi, (1) ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in (2) ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s kogentnimi pravili, določenimi v 337. do 343. členu ZFPPIPP (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Pri presoji, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), sodišče ne presoja le tega, ali je upravitelj opravil izbiro kupca na način, določen s sklepom o prodaji (torej na podlagi izvedene javne dražbe, zavezujočega zbiranja ponudb oziroma neposrednih pogajanj). Presoditi mora tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe, določenimi v 334. in 335. členu ZFPPIPP).
Če sodišče z dodatnim sklepom o prodaji odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, s tem sklepom ne določi izhodiščne cene, temveč o ceni (doseženi pri pogajanjih) odloči s sklepom o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe.
V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe postopka prodaje, med drugim tudi na to, ali so bili v postopku prodaje predkupni upravičenci pravilno pozvani k uveljavitvi predkupne pravice. V primeru ugotovljenih nepravilnosti je dolžno izdajo soglasja zavrniti.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - vmesna sodba - dokaz z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - predlog za zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - delni odvzem poslovne sposobnosti
Izvedenec kot pomočnik sodišča (sam) ne ugotavlja dejstev (in se ga zato glede njih ne sooča s strankami ali pričami), ampak odgovarja na strokovna vprašanja, za razjasnitev katerih sodišče nima ustreznega strokovnega znanja. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi toženec s konkretizacijo predloga za zaslišanje izgubil element presenečenja in razkril svojo pravdno taktiko. Ravno od določne opredelitve predmeta zaslišanja (torej tega, kaj je za toženca še sporno, v čem je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nejasno ter kaj bi moral izvedenec (še) ustno pojasniti) je odvisna odločitev o potrebi po njegovem zaslišanju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa toženec (dodatnih) relevantnih pripomb oziroma vprašanj ni postavil. Njegovi očitki kažejo na nestrinjanje z vsebino in zaključki izvedenskega mnenja ter njegovo oceno, kar je predmet sodne presoje. Neizvedba zaslišanja izvedenca v konkretnem primeru torej ne predstavlja očitanih postopkovnih kršitev.
tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska - tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - plačilo komunalnih storitev - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - postopek v sporu majhne vrednosti - laična pritožba - delni umik tožbe - delno plačilo dolga
Etažni lastnik je tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnik (komunalno podjetje) terja plačilo v sodnem postopku. To velja ne glede na morebitna plačila toženca upravniku. Z odstopom terjatve dobavitelju upravnik zgolj izgubi upravičenje, da sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami. Dejstvo, da je toženec svoj dolg delno že poravnal neposredno tožniku (oziroma ga bo v celoti poravnal na podlagi te pravnomočne sodbe), bo lahko uveljavljal v postopku, ki ga zoper njega vodi upravnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00073432
DZ člen 262, 262/5.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - duševna motnja - zloraba psihoaktivnih snovi - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena izpovedbe stranke
Izvedensko mnenje je treba dopolniti tedaj, ko imajo stranke na pisno mnenje pripombe in terjajo pojasnilo o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, zaradi česar je podan dvom o strokovni pravilnosti in popolnosti mnenja. V predmetni zadevi je predlagatelj z vlogo z dne 24. 4. 2023, v kateri je podal pripombe na pisno izvedensko mnenje, predlagal, da izvedenec odgovori na vprašanje, ali je oškodovanka sposobna skrbeti zase in za svoje pravice in koristi tudi v obdobju, ko je pod vplivom prepovedanih drog ali alkohola in ali je v tem obdobju razsodna. Na to vprašanje pa je izvedenec že odgovoril v svojem pisnem izvedenskem mnenju pri odgovoru na tretje vprašanje (peta stran izvedenskega mnenja), ko je navedel, da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je nefunkcionalna, ko se nenavadno vede zaradi vpliva psihoaktivnih snovi, vendar pa so to zgolj prehodna stanja, in da ima nasprotna udeleženka obdobja, ko je povsem urejena in se lahko svobodno odloča. Odgovor je še dopolnil pri odgovoru na peto vprašanje, ko je navedel, da duševni motnji ne vplivata na njeno voljo, lahko jo zgolj okrnita ali zavreta za določeno obdobje, a jo ima zmeraj v svoji oblasti. To pomeni, da je izvedenec na to vprašanje že odgovoril, zato izvedenskega mnenja v tej smeri ni treba dopolnjevati.
ZDR-1 člen 29, 29/1, 129, 129/1, 161, 161/1, 161/2, 164. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 65. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
dodatek za delovno dobo - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust
Iz prve pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je toženka tožniku priznala le 2 dneva dopusta za leto 2019 in ni dokazala, da je tožnika seznanila, da ima tudi za leto 2020 pravico do sorazmernega dela dopusta. Toženka tekom postopka na prvi stopnji ni ne zatrjevala ne dokazala, da je tožnika obvestila, koliko dni dopusta mu pripada za leto 2020 in ga opozorila, da lahko ta dopust izrabi. Zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da je tožniku za leto 2020 priznavala več kot 2 dni dopusta, s čimer naj bi bil tožnik seznanjen. Ker toženka ni dokazala, da je bil tožnik poučen o možnosti izrabe sorazmernega dela dopusta za leto 2020, katerega tožnik dejansko ni izrabil, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo nadomestilo za 17 dni neizrabljenega dopusta za leto 2020.
Toženka ni dokazala, da bi tožnika tem, ko ji je prinesel dokazilo o delovni dobi, pozvala, naj to stori, čeprav je vedela, da je njena dolžnost, da tožniku plača dodatek za delovno dobo. Toženka se zato neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 29. člena ZDR-1 in okoliščino, da tožnik ni ugovarjal obračunu plače. Navedeno ne vpliva na njeno zakonsko obveznost, da tožniku pravočasno plača osnovno plačo s pripadajočimi dodatki. Če ni imela vseh potrebnih podatkov, bi morala tožnika pozvati, da ji te podatke dostavi, kolikor jih ni mogla pridobiti sama.
vrnitveni zahtevek - posest - dejanska oblast nad stvarjo - uporabnina za poslovni prostor - določitev višine uporabnine - odmera pravdnih stroškov - več tožbenih zahtevkov
Glede na trditveno podlago tožbe je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ko je obveznost izpraznitve in vrnitve poslovnega prostora presojalo na podlagi določb ZPSPP in ZFPPIPP. Navedena pravna podlaga je lahko služila le temu, da je sodišče prve stopnje prikazalo korake, ki so vodili k sklepu, da toženka za uporabo tožničinega poslovnega prostora nima pravne podlage. Zmotno pa je sodišče prve stopnje navedeno materialnopravno podlago uporabilo za odločitev o vrnitvenem zahtevku. Tožnica je namreč v tožbi postavila klasični vrnitveni zahtevek, za katerega se uporabi 92. člen SPZ. Ta določa, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tožnica mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženke.
Dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Dejanska oblast se izkazuje skozi zunanjo vidnost in trajnost, hkrati pa tudi dostopnost stvari posestniku. Dejanska oblast nad stvarjo se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti, zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Zato za obstoj posesti zadošča, da prostora ni izpraznil in ima v njem vse svoje stvari, do katerih dostopa. Za presojo toženkine posesti je tako pravno odločilna ugotovitev, da se v poslovnem prostoru še vedno nahaja vse njeno premoženje, do katerega lahko dostopa.
ZST-1 člen 10. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 337, 337/1.
taksne oprostitve na podlagi zakona - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - posledica neplačila sodne takse - domneva umika tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - izpolnitev zahtevka med postopkom - nedovoljena pritožbena novota
Tožnik o tem, da mu je toženka terjatev plačala, sodišča prve stopnje sploh ni obvestil, zato navedenega ni moglo upoštevati oziroma ni moglo postopati po prvem odstavku 158. člena ZPP (tudi če bi bil umik pravočasen). To dejstvo je tožnik navedel šele v pritožbi, kar pa je glede na določilo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozno. Tožnik ne zatrjuje, še manj izkaže, da tega, da mu je toženka dolg poravnala, ni mogel navesti prej, to je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Gre za neupoštevno pritožbeno novoto. Ker tako izjema iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni podana, je treba uporabiti temeljno pravilo glede obveznosti povrnitve pravdnih stroškov, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, toženi stranki povrniti (vse) pravdne stroške. Mednje sodijo tudi stroški izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine. Da krije vsaka stranka svoje stroške, bi lahko sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP odločilo le v primeru delnega uspeha v pravdi, za kar pa ne gre, če je postopek zaradi umika tožbe ustavljen.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 71. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - resno ogrožanje drugih - heteroagresivnost - bipolarna afektivna motnja - duševna bolezen - nujnost posega - psihiatrična bolnišnica - ustavna pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika - prisotnost pri sprejemanju dokazov - izvajanje dokazov
Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Za izrek tega ukrepa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se pravi resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Zadržano osebo se lahko odpusti ali premesti na drug oddelek tudi pred potekom z izpodbijanim sklepom določenega roka, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve (71. člen ZDZdr).
Pritožbeno sodišče soglaša z naziranjem sodišča prve stopnje, da materialno pravno toženčeve odgovornosti predstavlja določba 51. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), v skladu s katero mora upravnik tekoče skrbeti za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih večstanovanjske stavbe. Ker upravnik za izvedbo teh del ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov (drugi odstavek 51. člena SZ-1), toženec ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da njegova odgovornost ni podana, ker etažni lastniki dne 8. 5. 2019 na zboru etažnih lastnikov niso sprejeli sklepa o sanaciji poškodovanega podesta, sprejetje katerega je predlagal upravnik (toženec).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da vzdrževanje podesta pred vhodom v večstanovanjsko stavbo spada med redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, saj v skladu s točko 9 Prilogo št. 3 Pravilnikom o standardih vzdrževanja večstanovanjskih stavb in stanovanj (v nadaljevanju Pravilnik) med ta dela spadajo popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa v skupnih prostorih stavbe, to v to kategorijo vzdrževalnih del pa spada tudi podest pred stanovanjskim blokom.
avtorskopravno varstvo - kršitev avtorske pravice - varovana avtorska dela - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - model - individualnost avtorskega dela
Dela industrijskega oblikovanja so kot avtorska dela lahko tudi predmet pravic industrijske lastnine. Avtorskopravno varstvo za modele se zagotavlja, ko imajo poleg uporabnosti z estetskega vidika svojevrsten in razpoznaven vizualni učinek, ustvarjanja pa niso narekovali tehnični preudarki, pravila ali druge zahteve, ki niso puščali prostora za ustvarjalno svobodo.
Toženka v pritožbi prvič navaja, da banka pri sklepanju kreditne pogodbe ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Toženka razlogov, zakaj brez svoje krivde te trditve ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne ponudi.
ugovor proti odpustu obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - namen odpusta obveznosti - finančna konstrukcija - plačila manjših zneskov - namen plačila
Res je, kot navaja upnik, da se lahko dolžnik prekomerno zadolži tudi z manjšimi zneski. Vendar pa gre pri tej zadolžitvi po oceni višjega sodišča za tako zadolžitev, ki bi jo dolžnica bila sposobna plačati, tudi ob sodelovanju njenega moža, zato vsekakor ne more biti že na prvi pogled jasno, da dolžnica naj ne bi imela namena plačati upniku navedenih obrokov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00072281
ZPP člen 8, 181, 181/2. ZASP člen 22, 22/1, 22/1-3, 22/2, 23, 28. Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi člen 3. ZKUASP člen 9, 9-1, 10, 10/1, 10/1-2, 10/3, 12.
individualno upravljanje avtorske pravice - javno predvajanje fonogramov - javna priobčitev - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - avtorska pravica - sorodna pravica - materialne avtorske pravice - pravica reproduciranja - obvezno kolektivno upravljanje
Tožena kolektivna organizacija nima pravice obveznega kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v zvezi s prvotožničinim javnim predvajanjem glasbe s fonogrami, naštetimi v Prilogi 1, na katerih ima druga tožnica vse avtorske in sorodne pravice za ta način uporabe.
Trditev pritožnika, da Ustava RS vsakemu omoogča pravico do pravnega sredstva, ni utemeljena.
ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje in zgolj v primeru, ki so navedeni v 398. členu ZKP.
najemno razmerje po stanovanjskem zakonu - povrnitev neamortiziranih vlaganj - neizveden dokaz - predlaganje dokaza s strani ene stranke - ustni dogovori
Pritožbeno nesporno je tudi, da je ob prenehanju najemne pogodbe tožnik od toženca uveljavljal povrnitev neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanja (kot je razvidno iz 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), na podlagi česar je toženec aktiviral svoje strokovne službe za namen cenitve višine tožnikovih neamortiziranih vlaganj in na podlagi teh cenitev pripravil sporazum o povrnitvi vlaganj v višini 2.101,23 EUR (kot izhaja iz 19. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Na podlagi navedenega je sodišče življenjsko sprejemljivo zaključilo, da verjame tožnikovi izpovedbi o obstoju ustnega soglasja glede vlaganj, saj toženec ne bi opravil cenitve neamortiziranih vlaganj, če ne bi bilo prej ustno dogovorjeno, da se neamortizirana vlaganja tožniku povrnejo.
Ni pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnikove partnerke B. B. glede ugotavljanja obstoja soglasja za vlaganja. Kršitev pravice do izjavljanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kamor spada tudi neizvedba predlaganih dokazov, lahko stranka uveljavlja samo, če je bila ta pravica kršena njej, ne pa njenemu nasprotniku.
pogodba o poslovnem sodelovanju - obligacija prizadevanja - pogodbena kazen - načelo vestnosti in poštenja
Ker je pravočasno kontaktiranje uporabnikov po tožničini lastnih trditvah zanjo bistvenega pomena, je ona tista, ki bi morala poskrbeti bodisi za zadostno število svojih sopogodbenikov bodisi se kako drugače izogibati ravnanj, ki so nasprotno stranko prikrajšala v izvrševanju njenih pravic in interesov. Ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja namreč od udeležencev obligacijskih razmerij terja, da si ne le pri sklepanju, pač pa tudi pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, temveč tudi za interese nasprotne stranke. Udeleženci morajo biti med seboj lojalni.
končni sklep o pravdnih stroških - višina stroškov - osnova za odmero stroškov - vrednost spora - sprememba odvetniške tarife
Po tretjem odstavku 12. člena OT je stranka izjemoma dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spremenila vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižja za več kot 10 %.
postopek prisilne poravnave - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - nagrada upravitelja - začetni predujem - manjkajoči predujem - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - pridobljene pravice - procesna legitimacija - singularno pravno nasledstvo - pravica do pritožbe
Višino predujma ob začetku postopka prisilne poravnave sodišče odmeri glede na izkazane okoliščine ob vložitvi predloga. Če se v teku postopka prisilne poravnave izkaže, da zaradi spremenjenih okoliščin ali zmotne ocene višine potrebnega predujma založena sredstva niso zadostna, iz tega ni mogoče sklepati, da dodatnih nujno potrebnih sredstev za pokritje stroškov postopka ni dolžan zagotoviti predlagatelj postopka oz. da bi breme kritja teh stroškov moralo preiti na dolžnika
Utemeljene so pritožbene navedbe, da pritožnik nima več statusa stranke v postopku. Iz listinske dokumentacije in dosedanjega dogajanja v obravnavanem postopku prisilne poravnave izhaja, da ni sporno, da so sodišče (in vsi udeleženci postopka) seznanjeni s tem, da je pritožnik vse svoje terjatve prenesel na upnika A. d.o.o., ki je svoje na novo pridobljene procesne pravice tudi uporabljal, glasoval o prisilni poravnavi ter konvertiral del svojih na novo pridobljenih sredstev v delnice dolžnika. A. d.o.o. je torej stopil v procesni položaj pritožnika v celoti. ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena namreč določa, da če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos. Zaradi navedenega je utemeljeno pritožbeno opozarjanje, da pritožnika ne morejo več bremeniti stroški postopka.
Predlagatelj postopka prisilne poravnave je oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Skladno s 139. členom ZFPPIPP je predlagatelj postopka lahko zgolj dolžnik in osebno odgovorni družbenik, oziroma skladno z 221.j členom ZFPPIPP še upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika. V obravnavanem primeru je tako predlagatelj lahko zgolj upnik, ki ima dovolj visoko terjatev. Kot pravilno opozarja, pritožnik ni (več) tak subjekt, zato se ne more več "šteti" za predlagatelja postopka, saj je to s prenosom terjatve postal novi upnik A. d.o.o., ki je vstopil v celoten procesni položaj pritožnika z vsemi pravicami in obveznostmi. Od dne (21.7.2022) ko je A. d.o.o. obvestil upravitelja o prevzemu terjatve in od prenosa dalje je upnik (in predlagatelj) tega postopka prisilne poravnave. nepravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni pravne podlage, da se novemu upniku naloži plačilo predujma, saj točno tak položaj ureja 57. člen ZFPPIPP.
OZ člen 131, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1, 360, 361, 361/2, 624, 624/2. ZASP člen 81, 81/1. ZS člen 3, 11.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - nadomestilo za uporabo avdiovizualnega dela - neupravičena pridobitev - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Iz navedenega v predhodnih odstavkih izhaja, da je bilo v obdobju od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 stanje primerljivo s stanjem med razglašenim prvim valom epidemije (od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020). V obeh obdobjih je bilo zaradi zagotavljanja javnega zdravja in preprečevanja širjenja okužb z virusom covid-19 tudi bistveno omejeno gibanje in druženje ter zbiranje ljudi. Del tega obdobja je bil tudi prepovedan ves javni prevoz, kar je nedvomno oteževalo uveljavljanje sodnega varstva. Na podlagi odredbe predsednika VSRS niso tekli procesni roki v nenujnih zadevah, na podlagi sklepov Vlade RS pa materialnopravni prekluzivni roki. Te okoliščine je treba prepoznati kot pomembne tudi pri presoji obstoja razlogov za zadržanje zastaranja po 360. členu OZ.
ZPP člen 268a. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/2.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - postavitev sodnega izvedenca - nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - naloga izvedenca
Nadaljnji stavek sodišča, naj mnenje izdela na podlagi razpoložljivih podatkov in dokazil, ne predstavlja poziva izvedencu za izdelavo dopolnilnega mnenja, ampak le, da naj izdela mnenje na podlagi listin, ki jih je druga nasprotna udeleženka posredovala, brez morebitnih listin, ki jih ni posredovala zaradi poslovne skrivnosti.
Drugi razlog, zaradi katerega izvedenec ni upravičen do dodatnega plačila, je dejstvo, da mu sodišče ob vročiti vloge druge nasprotne udeleženke s priloženimi listinami, ni naložilo, naj odgovori na morebitna vprašanja, ki v osnovnem mnenju niso bila obravnavana. Tudi sicer izvedenčev odgovor na vlogo druge nasprotne stranke, ki obsega manj kot eno stran, ni mogoče šteti kot dopolnilno izvedensko mnenje. V prvem odstavku so navedene stranke, tudi drugi in tretji odstavek se ne nanašata na vsebino spora, v četrtem odstavku izvedenec zgolj komentira, da ne gre za občutljive podatke, v petem odstavku pa navaja, da vztraja pri izvedenskem mnenju. V navedenem odgovoru, za katerega izvedenec skupaj s stroški zahteva 210 EUR, ni ničesar glede vsebine izvedenskega mnenja, kaj šele, da bi izvedenec odgovarjal na dodatna vprašanja, ki niso bila obravnavana že v osnovnem izvedenskem mnenju.