S tem, ko je odvetniku dala splošno pooblastilo za zastopanje v postopku, je tudi sprejela, da bodo vsa pisanja vročana njemu. Po določbi 137. člena ZPP mora sodišče v primerih, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročati pisanja njemu. Neposredna vročitev stranki se sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Stranka mora trpeti posledice zamude, ki jih je zakrivil njen pooblaščenec; pravdna dejanja, ki jih opravi njen pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kakor da bi jih opravila stranka sama. Od odvetnika se namreč pričakuje ravnanje v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Če pa stranka meni, da njen pooblaščenec ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, tega ne more uveljavljati v tej, marveč v kakšni drugi (npr. odškodninski) pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00077619
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 161, 161/1, 286, 286a. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-4.
splošni petletni zastaralni rok - terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - ugovor zastaranja - enotno sosporništvo - stroški posameznega sospornika - etažni lastniki kot stranka postopka - etažni lastniki kot sosporniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o cesiji
Toženci v obravnavani zadevi niso enotni sosporniki in se zato pravdna dejanja posameznega toženca ne raztezajo tudi na ostale. V sklepu VSL II Cp 464/2012, na katerega se sklicuje pritožnica, ne gre za primerljivo zadevo, saj je šlo za pravdo v zvezi z veljavnostjo pogodbe o upravljanju in je po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki).
Z odstopom terjatve se terjatev v celoti prenese na prevzemnika, vključno s stranskimi pravicami. Zato za tek zamudnih obresti ni pomembno, kdaj je bila pritožnica obveščena o cesiji, temveč kdaj je dolžnik stopil v zamudo.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje kot pravni standard - lastnina drevesa na meji - potek meje - urejena meja - sporna meja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - enkratno protipravno vznemirjanje lastnika - časovna komponenta vznemirjanj
Zakonski pojem vznemirjanja iz 99. člena SPZ je pravni standard, ki ga napolnjuje teorija, predvsem pa sodna praksa, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, je toženec z barvnim označevanjem dreves, ki (glede na sodno urejeno mejo) stojijo na parceli tožnikov, ter naknadnim odstranjevanjem tožnikovih oznak, aktivno (fizično) posegel v lastninsko pravico tožnikov, pri čemer za kaj takega ni imel nobene pravne podlage, torej protipravno. Drži sicer, da s tem tožnika pri uporabi same nepremičnine nista bila ovirana, a je bistveno to, da posegi kažejo, da si toženec, kljub sodno urejeni meji, lasti del nepremičnine tožnikov in tam rastoča drevesa in da je, zaradi za toženca sporne meje, verjetno, da bi, brez sodne intervencije, do poseganja lahko ponovno prišlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00072039
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45.
pogodba o štipendiranju - namen pogodbe - štipendija za študij v tujini - rok za izpolnitev pogodbe - zapadlost pogodbene obveznosti - vračilo štipendije - nezapadlost terjatve - odlog izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Obveznost zaposlitve toženca po štipendijski pogodbi še ni zapadla, ker od zaključka izobraževanja 1. 9. 2016 do sojenja še ni minilo deset let. Dokler izpolnitveni rok ne poteče, tožeča stranka vračila štipendije še ne more terjati in je njen tožbeni zahtevek neutemeljen.
Kot zmotno je treba zavrniti tudi smiselno naziranje sodišča prve stopnje, da pogodbe ne bi bilo mogoče (vsaj delno) izpolniti z delom za slovenske naročnike, ki ne traja polni delovni čas. Tretji odstavek 13. člena obravnavane pogodbe namreč določa, da se trajanje zaposlitve preračuna na polni delovni čas, če štipendist sklene delovno razmerje z delovnim časom, ki je krajši od polnega delovnega časa.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev bodoče škode - valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije)
Sodišče mora denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeriti po cenah v času izdaje sodne odločbe, pri ugotavljanju pravičnega denarnega zneska, ki ga je toženka po odločbi sodišča dolžna plačati tožnici, pa mora upoštevati tudi okoliščine, ki so nastale po povzročitvi škode in pred izdajo odločbe (drugi odstavek 168. člena v zvezi s 169. členom OZ). Ker je bila v obravnavanem primeru realna vrednost zneska odškodnine, ki ga je toženka tožnici izplačala aprila 2020, v času izdaje sodne odločbe drugačna od nominalne vrednosti ob plačilu, je sodišče dolžno ta znesek najprej valorizirati, to je izraziti v višini njegove realne vrednosti v času izdaje sodbe, in ga šele nato odšteti od zneska v postopku ugotovljene pravične denarne odškodnine.
dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - ustni dogovor - pogodbena zaveza - najemodajalec kot nelastnik
Za veljavnost dogovora o brezplačni uporabi nepremičnine, kot ga zatrjujeta toženca, ni potrebno, da bi imela tožnica na predmetu uporabe lastninsko pravico. Zatrjevan dogovor je obligacijski pravni posel, v katerem nastanejo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Ob upoštevanju zatrjevane vsebine dogovora, je bila dolžnost tožnice omejena na to, da tožencema omogoči brezplačno rabo stanovanja, pri čemer je tako rabo dolžna zagotavljati do izgradnje hiše obeh tožencev (razen če bi A. A. stanovanje želela ponovno sama uporabljati). OZ ne določa, da bi tak dogovor lahko sklenil le lastnik nepremičnine, in tudi ni prepovedan. Tožnico je torej dogovor, če je bil sklenjen, zavezoval že v času, ko je bil lastnik nepremičnine njen oče, zavezuje pa jo tudi sedaj, ko je njena lastnica sama.
načelo superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oblikovanje etažne lastnine - zaščita pred vznemirjanjem
V primeru etažne lastnine, ki nastane s preoblikovanjem enovite samostojne lastninske pravice, zemljiška parcela pridobi položaj splošnega skupnega dela stavbe. Lastninska pravica na zemljiški parceli izgubi pravno lastnost samostojne lastninske pravice in se vključi v lastninsko pravico (etažno lastnino v ožjem pomenu) na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela stavbe v etažni lastnini (do določenega idealnega deleža). Meja med zemljiškima parcelama zato sama po sebi ne more kazati na niti lastništvo posameznega dela stavbe, niti na lastništvo skupnega dela stavbe.
Z vložitvijo tožbe na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico ali da je njen domnevni lastnik.
odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 648. člena OZ zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine zahtevka.
ZPP člen 44, 44/3, 157, 158, 158/1. ZST-1 člen 31, 31/1.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi dela zahtevka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - povod za tožbo - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekturna dolžnost sodišča - potrebnost stroškov
Iz prvega odstavka 158. člena ZPP res izhaja pravilo, da je tožnik, ki umakne tožbo, upravičen do povračila stroškov postopka, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora on plačati pravdne stroške. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da ima to pravilo izjemo. Toženec namreč v taki situaciji stroškov ni dolžan nositi, če ni dal povoda za tožbo (157. člen ZPP). O povodu za tožbo pa govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi ravnanja toženca pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih pravnih interesov.
Da je vrednost spornega predmeta previsoka, je toženka prvič navedla v odgovoru na tožničino zahtevo za povračilo stroškov, torej že po izdaji sklepa, s katerim je bil zaradi umika tožbe postopek ustavljen. V tej fazi postopka pa sodišče, ob upoštevanju 44. člena ZPP, vrednosti spora ne more več korigirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00072282
ZOZP člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZPP člen 70, 247, 247/1, 247/6, 292, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
poškodba v prometni nezgodi - izguba na zaslužku - pritožba zoper popravni sklep - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - najnižja zavarovalna vsota - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke Ekonomske fakultete, glede katere je tožnik pravočasno zahteval njeno izločitev, ne da bi o zahtevi za izločitev odločilo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je vplivala na pravilnost in zakonitost postopka, saj sodba temelji na dejanskih ugotovitvah te sodne izvedenke (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Opozoriti velja na pravilno uporabo 19. člena ZOZP/94 v zvezi s presojo višine neizčrpane zavarovalne vsote. Ta določba namreč izrecno določa valorizacijo obvezne zavarovalne vsote, kot tudi še neizplačane zavarovalne vsote v primeru, ko zvišanje maloprodajnih cen preseže 10%, pri čemer je relevantno obdobje za presojo zvišanja maloprodajnih cen obdobje od škodnega dogodka dalje.
nedovoljena pritožba - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - pritožba zoper stroškovno odločitev
Oseba, zoper katero je bil postopek o prekršku ustavljen (in ji torej ni bila izrečena sankcija za prekršek), na podlagi določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1 pravice do pritožbe nima.
sklep o domiku nepremičnine - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo
Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00072999
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-2. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - razlika v plači - vojak - zadostna trditvena podlaga - neposredna uporaba direktive - izjema - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Stalno pripravljenost zaradi zagotavljanja zdravstvene oskrbe v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaške operacije v pravem pomenu besede je treba šteti za izjemo, ki izključuje uporabo Direktive, kar posledično pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti na delo ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne, druge nevarnosti ...), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja, ki ga brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19).
Dejstvo, da je svojo odločitev sodišče oprlo na nepravilno materialnopravno podlago, samo po sebi še ne pomeni utemeljenosti pritožbe oz. nepravilnosti izpodbijane zamudne sodbe. Do enake odločitve bi namreč prišlo sodišče prve stopnje tudi ob uporabi pravilne materialno pravne podlage.
Zakonec od drugega zakonca lahko terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.
Če imamo opravka z veljavno prodajno pogodbo, je logično, da imata pogodbeni stranki vsaka svoje (iz pogodbe izvirajoče) obveznosti. Obveznost tožeče stranke je izročitev nepremičnine v last tožencu, obveznost toženca pa plačilo kupnine. Tako ne more biti nobenega dvoma, da v opisani situaciji ni možno uveljavljati zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Za neupravičeno obogatitev namreč velja, da gre za obogatitev brez pravnega temelja (prim. prvi odstavek 190. člena OZ). Če imamo veljavno prodajno pogodbo, pa je seveda pravni temelj podan in s prenosom lastninske pravice 31. 5. 2017 ni moglo priti do obogatitve brez temelja, kar pomeni, da bi prodajalec od kupca iz naslova pridobitve na podlagi prodajne pogodbe lahko zahteval le plačilo kupnine, katere prejem pa je tožeča stranka (prodajalka) potrdila s podpisom izjave z dne 21. 2. 2007.
Ker za vlaganja očitno ni bilo soglasja toženca, pride v poštev le poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ), glede česa pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso bili izpolnjeni pogoji (ni bila ugotovljena nujna potrebnost vlaganj).
Ob izkazanemu poskusu pobega tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ni utemeljeno pričakovati, da bi pobegnil, saj sam predlog za predčasno prestajanje zaporne kazni z ničemer ne odpravlja begosumnosti.
ZPP člen 285, 339, 339/1, 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619, 639, 639/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nekonkretizacija očitanih kršitev - nesklepčnost - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - procesni pobotni ugovor - uveljavljanje pobotnega ugovora - pravočasnost ugovora zaradi pobota - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor neizpolnitve
Procesni pobotni ugovor se res lahko uveljavlja do konca glavne obravnave, vendar morajo v sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi glede obstoja nasprotne terjatve biti navedena že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP. Ker je v predmetni zadevi toženec dejstva in dokaze v utemeljitev pobota navedel šele v drugi pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje utemeljenosti pobotnega ugovora v skladu s 453. členom ZPP pravilno ni upoštevalo.
Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.
napotitveni sklep v zapuščinskem postopku - spor o uporabi prava - spor o dejstvih
Sodišče mora po določbah 210. in 212. člena ZD ob izdaji napotitvenega sklepa posamezne dediče napotiti na pravdo glede vseh spornih dejstev oziroma pravnih vprašanj, ki se prilegajo tema dvema določbama, in sicer po stanju ob izdaji napotitvenega sklepa.