CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00073711
ZIZ člen 191. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba na nepremičnino - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - ločitvena pravica - sklep o domiku - položitev kupnine - protispisnost
Ker je status prodaje nepremičnin še nerazčiščen, je posledice začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetni postopek nepremičninske izvršbe sodišče presojalo preuranjeno.
ZPrCP člen 41, 41/4. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-5.
prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - opis prekrška
Sodišče prve stopnje je pri odločanju prekoračilo zahtevek oziroma opis prekrška po prekrškovnem organu, ki je storilca spoznal za odgovornega storitve predmetnega prekrška, ker ni omogočil varnega prečkanja pešcu, kateri je čakal pred prehodom. Ker prekrškovni organ storilcu ni očital, da je zapeljal čez prehod za pešce, na katerega je pešec že stopil, je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška, na katerega se veže v postopku z ZSV izpodbijani PN z dne 9. 3. 2021. Prekoračitev je v škodo pritožnika, ki se je branil s trditvami, da pešec, ki je zgolj stal ob prehodu za pešce, ni kazal nobenega namena prečkati prehoda za pešce.
prekoračitev hitrosti v naselju - identiteta storilca in kaznivega dejanja - materialna resnica - dokazanost prekrška
Prekrškovni organ je priložil zgoščenko (priloga A2 spisa), na katerih je datoteka z izpisi meritev za zahtevani merilnik s pojasnilom, da je obravnavana meritev prikazana pod številko 138. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je storilec v zvezi z omenjeno zgoščenko izjavil, da se meritev hitrosti pod številko 138 ne nanaša na dan 30. 12. 20202 ter da na ta dan glede na podatke zgoščenke, meritve ob 11:02 uri ni bilo. Vsled temu je prekrškovni organ poslal novo zgoščenko ter sodišče z dopisom z dne 22. 6. 2023 obvestil ,ter da bo, v kolikor bo datoteka natisnjena kot pdf datoteka, kritična meritev prikazana pod številko 138. Storilec je izjavil, da je očitno meritev v računalniški program vnesena naknadno, in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje tem ugotovitvam storilca pridružilo. Vendar pri tem iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče zgoščenki vpogledalo, saj dokaznega sklepa o tem v sodbi ni, prav tako pa iz razlogov ne izhaja opredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanj prekrškovnega organa, da je očitno do pomanjkljivega izpisa prišlo pri tiskanju datoteke iz omenjene zgoščenke, ne pa zato, ker te datoteke na (prvi) predloženi zgoščenki (sploh) ni bilo.
Pri razlagi pogodbenih določil zakon primarno izhaja iz jezikovne razlage, ki tudi določa meje možne razlage. Možni besedni pomen konkretnega in posamičnega pravnega pravila, ki izhaja iz besednega zapisa besedila pogodbe, tako določa zunanjo mejo, ki je sodišče, ki mora pri svojem odločanju uporabiti to konkretno in posamično pravilo, ne sme prestopiti.
S sporno pogodbeno določbo bi naj toženka po zatrjevanjih tožnice prevzela obveznost, da ji bo vsak gradbeni izvajalec plačal vtoževani znesek, pri čemer tožnica z gradbeno pogodbo nima ničesar. Takšna zaveza iz pogodbe ne izhaja niti do nje ni možno priti po metodah razlage. Vsebina pogodbe mora biti izražena toliko bolj jasno, kolikor določa težjo obveznost ene od strank, še posebej če nasprotna korist te stranke ni razvidna.
Od trenutka, ko se zoper osebo osredotoči sum, da gre za storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška, je za presojo prostovoljnosti ravnanja ključno, ali je bil ustrezno počen o privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je tako odvisna od vprašanja, ali je bil v trenutku policistovega poziva na izročitev predmetov sum osredotočen in posledično podana obveznost pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.
ugotovitev očetovstva - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - odmera nagrade za izvedensko delo - izvedba DNK analize - potrebni stroški
Pojasnilo, ki ga je za ISM podal njegov predstojnik, odklanja sleherni dvom, da je bila zaradi ugotavljanja, ali je predlagatelj biološki oče mld. B. B., potrebna DNK analiza vseh treh vzorcev (matere, otroka in domnevnega očeta); kadar se preverja očetovstvo, se s pomočjo analize nesporno materinega vzorca določi, kateri del je otrok podedoval po očetu in se tako pri primerjanju DNK domnevnega očeta pridobi boljšo natančnost.
Določba 56. člena ZSPDSLS-1 za vpis v zemljiško knjigo zahteva pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja (pritožnica trdi, da je sodno poravnavo enačiti s tako pogodbo), a v njej mora biti opredeljen javni interes, torej v sami pogodbi in vsebovano določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja.
pritožba - dovoljenost pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Določba 25. člena URS med drugim res določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, 23. člen URS pa tudi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar je razlaga obdolženca glede pravice do pritožbe oziroma pravnega sredstva zmotna. Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in z vsebinsko odločitvijo o njej Višjega sodišča v Celju. Zmotna je namreč razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Pojma "izobesiti" ni mogoče razlagati tako ozko, kot se za to zavzema zagovornica v pritožbi in ni mogoče šteti, da izobešena zastava pomeni le zastavo, ki visi, ne pa tudi zastave, ki je pritrjena na neko površino. Bistvo izobešanja zastave je v tem, da je ta javno vidna in ker je sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je le-ta bila pogosto javno vidna, je mogoče utemeljeno šteti, da je storilec na tak način zastavo tuje države izobešal. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje zagovornice za zaključek, da zastava ni bila javno izobešena, ker je bila pritrjena na notranji strani garažnih vrat in da garaža v bližini hiše A., ne more biti javna površina. Garaža je sicer res načeloma zaseben prostor, vendar če so vrata garaže pogosto odprta in je na ta način vidna na teh vratih pritrjena zastava, je tako ravnanje mogoče šteti kot javno vidno izobešanje zastave.
Dokazne ocene pritožnica ne more izpodbiti s povzemanjem delov izpovedi priče, ki naj bi govorile v prid njeni tezi, če jih hkrati ne ovrednoti glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o nasprotnem.
Ker je bila na vsakem od podredno vtoževanih računov dospelost jasno določena, ni mogoče sprejeti pritožbenega očitka, da se je tožena stranka znašla v situaciji, ko ji sploh ni moglo biti znano, kdaj je pričel teči zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00073710
ZIZ člen 15, 40c, 77, 78. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZUODNO člen 1, 7. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine - bivališče dolžnika - katastrska občina - izvršba na podlagi verodostojne listine - sodni okraj - okrajno sodišče
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, upnik pa lahko tudi predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, v takšnem primeru pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami. Uredba vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni ZPUZSO je bil sicer razveljavljen z ZUODNO ter določitvi njihovih območij, ki pa katastrskih območij ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo.
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega.
Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
ZKP člen 18, 18/2. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-4, 205, 205/1, 205/1-3. ZNPPol člen 123, 123/1, 123/2, 123/2-8, 125, 125-8, 128, 128/1, 128/1-2.
izločitev dokazov - zakonito pridobljen dokaz - hramba DNK profila - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - evidence policije - pravnomočnost sodbe - obsodilna kazenska sodba - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe
V kolikor bi držala razlaga, za katero se zavzema pritožnica, ni videti potrebe po tem, da se v 2. alineji prvega odstavka 128. člena ZNPPol loči med oprostilno in zavrnilno ter obsodilno sodbo, saj bi bila sicer za vse navedene sodbe ureditev enaka, torej bi bila hramba profila DNK dopustna le do pravnomočnosti sodbe. Da stališče pritožnice ni pravilno, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi analize razlogov, ki so pripeljali do sprejetja določbe 2. alineje 128. člena ZNPPol v taki obliki kot velja danes.
Hramba profila DNK je v primeru njegove pridobitve v kazenski zadevi, v kateri je bil obtoženec pravnomočno obsojen, dopustna do zastaranja kazenskega pregona za to kaznivo dejanje, kot to izhaja iz 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, v kateri je zakonodajalec določil rok dopustne hrambe profila DNK po pravnomočni obsodilni sodbi.
izvršitev odločb - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Prvostopenjsko sodišče je, izhajajoč izključno iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP odločilo, da je 15-dnevni rok za vložitev prošnje za nadomestitev kazni zapora iztekel s potekom dne 6. 9. 2023. Ker obsojenec do dne izdaje izpodbijanega sklepa zaporne kazni še ni nastopil, upoštevaje, da je njegova zagovornica predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna (pravilno z delom v splošno korist) s priporočeno pošiljko naslovila na sodišče 18. 9. 2023, je takšen predlog zavrglo kot prepozen.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje spregledalo odločbo Ustavnega sodišča RS Up-290/17-23, U-I-51/17-21 z dne 23. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče ocenilo, da nameni, cilji in razlogi ne utemeljujejo različnega zakonskega roka za vložitev predloga za delo v splošno korist v primerjavi tako s predlogom za zapor ob koncu tedna kot s predlogom za hišni zapor ter zaključilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z Ustavo. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - začasni skrbnik - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v prvem odstavku 265. člena DZ ni določeno, da je treba odrasli osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, vselej postaviti začasnega skrbnika, temveč ga sodišče postavi le po potrebi. Potreba po postavitvi začasnega skrbnika po mnenju zakonodajalca ne obstaja, če je verjetno, da je predlog za postavitev pod skrbništvo neutemeljen. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da potreba po postavitvi začasnega skrbnika v tovrstnem postopku vedno obstaja, če sodišče tekom postopka oceni, da bi lahko bil predlog utemeljen.
Za postavitev začasnega skrbnika zadošča, da so navedene okoliščine ugotovljene s stopnje verjetnosti, in sicer zadošča, da obstaja močna domneva, da oseba ni sposobna skrbeti za svoje pravice.
regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - začasna nezmožnost za delo - obstoj verjetnosti terjatve
Trditve tožnice (da bi zgolj nadomestilo, ki bi ga prejema od ZRSZ kot brezposelna v višini 80 % mesečnega dohodka, občutno vplivalo na proračun družine ter zmožnost plačevanja najemnine za stanovanje, ker ne bo mogla sanirati stanovanja, ki je uničeno v avgustovskih poplavah) so pri odločanju o predlagani začasni odredbi nerelevantne, ker so povezane s prenehanjem izplačevanja nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, ne pa zaradi same zmožnosti v spornem obdobju opravljati dela, o čemer je bilo odločano v izpodbijani dokončni odločbi. Sodišče pravilno ugotavlja, da hipotetično zatrjevane posledice izgube najemniškega stanovanja in zmanjšanja družinskega proračuna, niso v neposredni vzročni zvezi z ugotavljanjem tožničine zdravstvene zmožnosti za delo po zaključku staleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075239
OZ člen 190, 191, 197. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
najemna pogodba za poslovni prostor - plačilo obratovalnih stroškov - odvoz odpadkov - plačilo stroškov za drugega - neupravičena pridobitev - kondikcija - verzija - pojem protispisnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, izpovedb prič ali zakonitih zastopnikov. To je tedaj, ko jih sodišče v razloge sodbe povzame (prepiše) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici.
Določilo 191. člen OZ v tem primeru ni uporabljivo, saj ga je mogoče uporabiti le v primerih, ko izpolnitelj obveznosti od prejemnika izpolnitve terja vračilo izpolnjenega (kondikcija), ne pa tudi v primerih, ko izpolnitelj, ki je izpolnil tuj dolg, terja povračilo tistega, kar je za drugega izpolnil prejemniku izpolnitve, od drugega - resničnega dolžnika (verzija).
Iz določila 197. člena OZ, ki se nanaša na poseben primer obogatitve in ne izključuje uporabe 190. člena OZ, izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne držijo navedbe toženca, da je del terjatve že vtoževan v drugem pravdnem postopku, zaradi česar je tudi pravilno zavrnilo ob tem smiselno očitan ugovor litispendence iz 189. člena ZPP.
SPZ člen 33. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 180, 180/1.
sodno varstvo posesti - opis motenja posesti - nepopolna tožba - načelo formalne legalitete - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje tožbe kot nepopolne
Mesto motilnega dejanja je potrebno določno in konkretno opredeliti. Iz izreka sodne odločbe mora biti motilno dejanje jasno razvidno. Četudi je tožniku (in morda tudi tožencu) jasno, za katero pot in katera motilna dejanja gre, pa mora biti izrek določen in določljiv tudi objektivno, da ne nastane dvom v morebitni izvršbi. Sodišče prve stopnje ni odločalo strogo formalistično. Tožnika je pozvalo na dopolnitev tožbe z navodili, kako in v čem naj se tožbeni zahtevek dopolni. Ker tožnik tožbenega zahtevka ni jasno opredelil, je tožbo utemeljeno zavrglo. Na takšno posledico je tožnika tudi opozorilo.
Sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo, ker bi bila prepozna, ampak iz razloga nejasnosti in nedoločnosti tožbenega zahtevka, kar prepričljivo izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.
ZIKS člen 145, 145b. ZPP člen 5. ZNP-1 člen 42. ZDen člen 3, 4, 5. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sklepa - neobrazložena odločba - neopredelitev do dokaznih predlogov
Utemeljene so pritožbene navedbe pritožnikov, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njihovih navedb, da je bila kazenska sodba vojaškega sodišča pravnomočna pred odločitvijo zaplembene komisije o odvzemu premoženja ex lege z dnem uveljavitve Odloka AVNOJ in da so jugoslovanske oblasti štele, da je bilo premoženje zaplenjeno s sodbo vojaškega sodišča in so še leta 1967 obveščale avstrijske oblasti, da je bilo upravičencu zaplenjeno premoženje s sodbo vojaškega sodišča z dne 20. 8. 1945, da so predlagatelji kot dediči pokojnega A. A. za dejstvo, da mu je bilo premoženje zaplenjeno prav s kazensko sodbo vojaškega sodišča z dne 20. 8. 1945 izvedeli šele, ko jim je bila od avstrijskih oblasti zavrnjena zahteva za odškodnino iz razloga, ker da mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo vojaškega sodišča, ter da se ni opredelilo niti do dokazov, ki so jih v dokaz teh svojih navedb predložili predlagatelji.
Pritrditi je tudi pritožnikom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti do okoliščine, da nasprotna udeleženca Republika Slovenija in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pred umikom njihovega zahtevka pred upravnim organom nista izpodbijala pravne podlage za vodenje postopka pred sodiščem po določilih ZIKS.
S tem je sodišče prve stopnje predlagateljem kršilo pravico do izjave, načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) oziroma pomanjkljivo obrazložilo izpodbijani sklep, posledično pa zagrešilo absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.