ZUS-1 člen 22/1, 32/2, 84/1, 84/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
predlog za začasno odredbo - začasna odredba do odločitve o reviziji - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz prvega odstavka 84. člena ZUS-1 je razvidno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je bila vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku navedenega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Iz navedenih določb izhaja, da je o predlogu za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Predlog je zato zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090404
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
dopuščena revizija - institut exceptio illegalis - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - državni prostorski načrt - ponovno odločanje v isti zadevi - isto dejansko stanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilno materialnopravno stališče in navodilo Upravnega sodišča, da v obravnavani zadevi upravni organ v ponovnem postopku ne sme uporabiti Uredbe o hrupu, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo (ugotovitvena odločba), enoletni rok za odpravo protiustavnosti pa je že potekel?
Ali je dopustno, da v ponovnem postopku po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče odpravilo upravni akt in zadevo vrnilo v ponovni postopek, isto sodišče še enkrat odloča o istih pravnih vprašanjih glede pravilne uporabe materialnega prava in vprašanjih glede postopka sprejema državnega prostorskega načrta?
Ali je v primeru, ko je Upravno sodišče dejansko stanje ugotovilo na glavni obravnavi v prvem postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, dopustno, da Upravno sodišče v ponovnem postopku ponovno odloča o tem istem dejanskem vprašanju?
določitev pristojnosti tujega razsodišča s klavzulo v pogodbi - upravni spor - upravno sodišče - stvarno pristojno sodišče - delegacija krajevne pristojnosti - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Ker je Upravno sodišče v Republiki Sloveniji edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090403
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - institut exceptio illegalis - inter partes učinek - neustaven podzakonski akt - upravni akt - ugotovitev neustavnosti - sodelovanje javnosti - sprejem - predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo glede vprašanja uporabe predpisa, ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča sicer spoznan za neustavnega, vendar ni bil odpravljen ali razveljavljen in je na podlagi te odločitve glede Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uporabilo institut exceptio illegalis inter partes?
Ali lahko sodišče uporabi institut exceptio illegalis inter partes tudi v primeru podzakonskega predpisa, glede katerega je Ustavno sodišče sicer ugotovilo protiustavnost, katero je potrebno odpraviti v roku enega leta, izpodbijano gradbeno dovoljenje pa je bilo na podlagi te Uredbe izdano pred iztekom roka, ki ga je za odpravo protiustavnosti določilo ustavno sodišče?
Ali je dopustna uporaba oziroma na kakšen način se uporablja predpis, o katerem je Ustavno sodišče odločilo z ugotovitveno odločbo, pri čemer se ugotovljena protiustavnost ne nanaša na konkretno določbo predpisa, temveč na kršitve postopka sprejemanja predpisa (kršitev pravice do sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisa oz. Aarhuške konvencije in prava EU)?
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj v obravnavanem primeru ni konkretno in natančno navedel spornega pravnega vprašanja niti tega iz njegovega predloga ni mogoče jasno razbrati. Prav tako ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, niti ni obrazložil, zakaj naj bi Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
ZPP člen 367 a, 367 a/1. URS člen 72, 72/1. ZGO-1 člen 65, 65/1.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes stranskega udeleženca - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - osončenje in poslabšanje bivalnih razmer - dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče z materialnopravnega vidika pravilno priznalo neposreden pravni interes tožnicam glede varstva zaradi zatrjevanega prikrajšanja osončenja pri gradnji sosednjega objekta?
2. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, predlagatelju naložilo obveznosti izdelave dodatnih sestavin oziroma delov projekta, ki niso predpisani z zakonom in z na zakonu temelječih predpisih?
3. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in s tem neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ko je v zvezi s presojanjem vplivov gradnje na osončenje sosednjih objektov preložilo dokazno breme s stranskih udeležencev na investitorja oziroma projektanta?
Stranka ne more biti omejena s prepovedjo podajanja razlogov, s katerimi utemeljuje svoja pravna naziranja, v tožbi niti kasneje, to je med samim upravnim sporom, če se odziva na nova pravna stališča sodišča oziroma zatrjuje, da se je v času po izdaji izpodbijanega upravnega akta oblikovala sodna praksa, ki je upravni organ ni mogel poznati.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Predlagatelj je Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja. Tak predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
obvezno cepljenje otrok - inšpekcijski postopek - pojasnilna dolžnost zdravnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je inšpekcijski organ v upravnem postopku odreditve ukrepa obveznega cepljenja, na podlagi 22. in 47. člena v povezavi s 6. točko 10. člena ZNB, dolžan ugotavljati, ali je bila pri subjektu upravnega postopka v zvezi s cepljenjem opravljena pojasnilna dolžnost v skladu z 20. členom ZPacP?
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (primerjaj 367. a člen ZPP).
ZUP člen 293. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - pritožba - izpodbijani akt ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Pravilna in skladna z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je presoja Upravnega sodišča, da sklepa, izpodbijana v tem upravnem sporu, nista akta iz 2. člena ZUS-1, ali iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Zato je Upravno sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089983
ZUS-1 člen 75, 75/1, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - obseg pritožbene presoje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi sta dejansko stanje ugotavljala in presojala toženka in Upravno sodišče, ki drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ni ugotovilo. Presoja pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s strani Vrhovnega sodišča bi zato pomenila ponovno presojo dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku toženke, ki jo je kot pristojno že opravilo Upravno sodišče. Zato se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotnim oziroma nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem ni opredeljevalo. Ob tem pa Vrhovno sodišče poudarja, da pritožnik v svoji pritožbi ni navajal novih dejstev in dokazov, ki bi terjala de novo presojo potrebe po mednarodni zaščiti s strani Vrhovnega sodišča.
upravni spor - subsidiarno sodno varstvo - pogoji za tožbo - učinkovito primarno sodno varstvo - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin
V primeru tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je sodišče že v okviru predhodnega preizkusa tožbe dolžno preveriti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, če obstaja, katero sodno varstvo je to ter ali je takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Za presojo obstoja drugega sodnega varstva pa z vidika učinkovitosti tega sodnega varstva ni treba, da je prizadeti osebi zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, temveč zadostuje, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Morebiten obstoj takega - torej učinkovitega - primarnega sodnega varstva izključuje možnost subsidiarnega sodnega varstva po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
DRŽAVNA UPRAVA - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBRAMBA - UPRAVNI SPOR
VS00089979
ZUS člen 2, 2/2, 5, 5/2, 28, 28/3.
pritožba - izpodbijani akt ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi molka
Sklep toženke ni upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, zoper katerega bi bila dopustna tožba v upravnem sporu. Sklep, s katerim je toženka odločila, da se v zvezi s pritožničino zahtevo za njeno vključitev v OTU po Državnem načrtu sprejme Odgovor in se ga pošlje pritožnici, je zgolj akt poslovanja. Ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj toženka z njim ni odločala o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnice oziroma z njim ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Ne gre niti za sklep, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1), zato je odločitev Upravnega sodišča, da je pritožničino izpodbojno tožbo zavrglo, pravilna.
V zakonodaji za primer, kot je obravnavani (podana zahteva občine za vključitev njenega območja v OTU po Državnem načrtu), ni predvidena izdaja upravnega akta, zato tudi tožba zaradi molka organa ni dovoljena. Državni načrt pa tudi po vsebini ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim bi bilo v upravnem postopku odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre namreč za strateški dokument, katerega izdelava, sprememba in dopolnitev temelji na strokovnih podlagah in ocenah, ki jih izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ker torej pri sprejemanju oziroma spreminjanju Državnega načrta ne gre za odločanje v upravni zadevi, tožbo zaradi molka organa pa je mogoče vložiti le, če bi upravni organ moral izdati upravni akt, je odločitev Upravnega sodišča, da tožbo tudi v tem delu zavrže, prav tako pravilna in zakonita.
pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost za pritožbo - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena pritožba
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00090199
ZPP-E člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS člen 22, 22/1. ZEKom-2 člen 192.
elektronske komunikacije - pravica do odstopa od pogodbe - enostranska sprememba pogodbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna razlaga določb 192. člena ZEKom-2, po kateri mora naročnik, ki v posledici enostranske spremembe pogodbenih pogojev odstopi od naročniške pogodbe in terminalsko opremo obdrži, operaterju poleg akcijske cene, dogovorjene od sklenitvi pogodbe, plačati še dodaten znesek, tj. nadomestilo?
pritožba v upravnem sporu - nedovoljena pritožba - presoja zakonitosti upravnega akta
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločilo na podlagi 63. člena ZUS-1 v povezavi s presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa GURS, kar je v sodbi tudi jasno navedlo. Zoper to sodbo pa pritožba ni dovoljena in je v skladu z zakonom postala pravnomočna, saj pritožba ne oporeka, da sodišče v sodbi ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja in ni na tej podlagi spremenilo sklepa GURS.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova davčnega postopka - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - rok za uvedbo obnove postopka - enotni organ - davčni organ
Če je postopek davčnega inšpekcijskega nadzora izvajal isti organ, ki kasneje odloča o uvedbi obnove davčnega postopka, se lahko pri odločanju o obnovi po uradni dolžnosti opre neposredno na dejstva oziroma dokaze, ki jih je pridobil od stranke ali po uradni dolžnosti. Zato začne že ob njihovi pridobitvi teči tudi rok za obnovo po uradni dolžnosti po splošnih pravilih iz prvega odstavka tega člena. Določbo petega odstavka 89. člena ZDavP-2 je torej treba logično in sistemsko razložiti tako, da se nanaša na posredovanje dejstev drugemu davčnemu organu.
Davčni inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji, ki niso organizirani v okviru posebnega organa, temveč v okviru enotnega organa, Finančne uprave Republike Slovenije, ki je po izrecni določbi 2. točke enajstega člena ZDavP-2 eden izmed davčnih organov. Če je tudi za odločanje o obnovi postopka pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, torej ne gre za posredovanje dejstev in dokazov, ugotovljenih v davčnem inšpekcijskem nadzoru, med dvema organoma, temveč med dvema uradnima osebama istega organa, Finančne uprave Republike Slovenije.
Personalni svet - ocena sodniške službe - hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv svetnica - uvrstitev v plačilni razred
Tožnica je ob prvem napredovanju na položaju višje sodnice napredovala za dva plačna razreda, kar pa ne pomeni, da je napredovala dvakrat, ampak gre za eno samo napredovanje (hitrejše napredovanje), ki zajema dva plačna razreda. Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi le (ne)izpolnjevanje pogojev za napredovanje oziroma, da sodnik ne ustreza sodniški službi (32. člen ZSS), ne ugotavlja oziroma ne odloča pa tudi o uvrstitvi v plačni razred na podlagi te ocene. Ker je bila tožnica že pri prvem napredovanju uvrščena v najvišji plačilni razred sodniškega mesta višji sodnik, v plačnih razredih na mestu višjega sodnika ne more več napredovati.