Pritožbeno sodišče se je do celotnega procesnega gradiva, na katerega se sklicuje in ga citira revizija, opredelilo, ko se je odločilo za uporabo določbe prvega odstavka 243. člena OZ in ne (za revidenta ugodnejše) določbe drugega odstavka citiranega člena.
Ne drži revizijska teza, da sta toženca tožnikoma onemogočila pridobitev koristi. Ker ni ugotovljeno niti (abstraktno) prikrajšanje tožnikov, nesporno pa toženca tudi nista bila obogatena, je zahtevek tudi po tej podlagi pravilno zavrnjen.
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.