Tožnik od toženk (ZPIZ, ZZZS in RS) vtožuje odškodnino. Tožbo je vložil 5. 11. 2012. Glede prvotožene stranke in morebitne škode, nastale pri odločanju tožnikove pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bil tožnik o višini te pokojnine in o osnovah, ki so se pri odmeri upoštevale, seznanjen najkasneje dne 29. 10. 2007, ko je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke. O tožnikovi pravici do denarnega nadomestila, kot brezposelni osebi, je bilo odločeno že v letu 1993. Zoper vse tri tožene stranke so tako že potekli vsi zastaralni roki.
Dejstvo, da sta prvo in drugotožena stranka izdali odločbo o pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine in odločbo o zavrnitvi pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, samo po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja in tudi ne protipravnega ravnanja.
Predmet izpodbijanja so učinki plačil na podlagi asignacijskih pogodb, saj je tožeča stranka s tožbo zahtevala, da se prav ti učinki razveljavijo, in sicer v razmerju med pravdnima strankama. Osnovni predpogoj za izpodbojnost določenega pravnega dejanja stečajnega dolžnika je, da je bil v trenutku njegove izvršitve stečajni dolžnik insolventen. Šele položaj, ko je nek subjekt insolventen, ga zavezuje, da začne vse upnike, ki so do njega v enakem položaju, obravnavati enako. Zato mora sodišče prve stopnje ugotoviti (pri čemer je trditveno in dokazno breme na tožniku), da je bila tožeča stranka v trenutku sklenitve asignacijskih pogodb že insolventna.
Sodišče lahko, z utemeljitvijo, da se je o nečem že prepričalo na podlagi ostalih dokazov, zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki bi takšno dejstvo lahko ovrgel, za kar gre v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0073424
ZPP člen 452, 452/3, 453. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
spor majhne vrednosti - protispisnost - gradbena pogodba - začasna situacija kot podlaga za nastanek samostojne denarne obveznosti - domneva o potrditvi začasne situacije - grajanje - pobotni ugovor - splošno znano dejstvo - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik plačilo v tem postopku vtožuje na podlagi III. začasne situacije, ki predstavlja podlago za nastanek samostojne denarne obveznosti (63. in 64. člen PGU), čeprav je sedaj vsebovana v končnem obračunu in predstavlja njegov del. Posledično je v tem primeru relevantno, ali je bila potrjena III. začasna situacija in ne končni obračun.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 335. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ zastarajo v enem letu). Uporaba določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev – vročilnica – javna listina – izpodbijanje domneve vročitve – zavrženje tožbe
Stranka lahko domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija le z dokazno podprtimi konkretnimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
pravice izdelovalcev podatkovnih baz – znatna naložba
Za presojo vrednosti neke naložbe ni pomemben pravni temelj, na podlagi katerega je upravičenec prišel do naložbe, pač pa vrednost naložbe same.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izdelava podatkovne baze tožeče stranke ne predstavlja znatne naložbe v smislu samo zato, ker jo je prejela neodplačno. V tem pritožbenem stališču je konsumirana trditev, da predmet neprecenljive vrednosti nima v resnici nobene vrednosti, čim je pridobljen na podlagi darilne pogodbe. To pa ne drži.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 42, 42/1, 42/1-6. ZDR člen 126. ZDoh-2 člen 39, 39/2. ZPSV člen 3.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plačilo v naravi - plača - plačilo za delo - vštevanje bonitete v pokojninsko osnovo zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene
Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, ki jo delodajalec zagotavlja v zvezi z zaposlitvijo, ne predstavlja pa ta ugodnost plače ali dela plače v smislu 126. člena ZDR (ali drugih določb), ampak gre za druge prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Pritožbeno sodišče je s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato je bilo potrebno razveljaviti tudi izpodbijani dopolnilni sklep o stroških in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost začasne situacije – zapadlost končne situacije – končni obračun – neupravičena obogatitev
Za začetek teka zastaralnega roka v obravnavani zadevi ni pomemben ne trenutek zaključka oziroma prevzema del, ne zapadlost končne situacije, temveč zapadlost 3. začasne situacije.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka kot izvajalec družbi B. d.o.o. kot naročniku plačala storitve za drugačne količine kakor tožeči stranki kot podizvajalcu, še ne pomeni, da je bila tožena stranka s tem obogatena, predvsem pa ne na račun tožeče.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013160
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v uvodu tožbe).
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od oktobra 2010 dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta določilo seštevek dvajsetih vtoževanih razlik v plači, upoštevajoč dejstvo, da je za toliko mesecev javnim uslužbencem priznana razlika v plači po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), kar je v okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZOdvT. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo napačno.
odškodninska odgovornost delavca - materialna škoda - poslovodna oseba - direktor - konkurenčna klavzula
Drugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja.
Kadar se tožnik zahtevku odpove sam, nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbi 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje lastnika hiše
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presojalo pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše, še posebno ob okoliščini, ker je le-ta tega dne organiziral čajanko, na katero je prišlo več oseb, kot tudi glede na letni čas in ob temperaturah kakršne so bile tega dne.
ZŠtip člen 26, 26-3, 30, 47, 47/3, 47/3-1, 47/3-5. Pravilnik, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij 35, 35/1.
Zoisova štipendija - dodatki - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča - medletna sprememba - sprememba prebivališča - štipendijsko razmerje - obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo
Tožnica je dne 28. 11. 2012 prijavila začasno prebivališče v kraju študija. V tem sporu uveljavlja priznanje dodatka k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 12. 2012 dalje). Gre za medletno spremembo, ki vpliva na samo štipendijsko razmerje, torej tudi na višino Zoisove štipendije (47/3 ZŠtip). Skladno s 30. členom ZŠtip štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za bivanje. Zato je tožničin zahtevek, da se ji prizna dodatek k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od 1. 12. 2012 do konca študijskega leta 2012/2013, utemeljen.
odvzem poslovne sposobnosti – začasna odredba – verjetno izkazan obstoj razlogov za odvzem poslovne sposobnosti
Zmoten je zaključek izpodbijanega sklepa, da okoliščine, opisane v predlogu, ne izkazujejo verjetnosti, da nasprotni udeleženec zaradi sprememb v svojem psihofizičnem stanju ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
Prejem blaga se med gospodarskimi subjekti načeloma dokazuje z listinskimi dokazi, na primer s podpisanimi dobavnicami. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je blago pošiljala pretežno po pošti, bi v dokaz teh trditev lahko predložila potrdilo o oddaji pošiljke.
Dokazni predlog z zaslišanjem prič ob nekonkretiziranih trditvah ima le značaj informativnega dokaza, takšni dokazi pa v pravdnem postopku niso dovoljeni.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014047
OZ člen 135, 147, 147/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - obvezno usposabljanje
Do tožnikove poškodbe je prišlo med obveznim usposabljanjem pri drugo toženi stranki (delodajalcu), in sicer je zaradi pregrobega ravnanja inštruktorja in prevelike uporabe fizične sile pri tožniku prišlo naprej do parcialne rupture rotatorne manšete, do popolnega pretrganja pa je prišlo pri nadaljnji vadbi z žogo medicinko. Druga tožena stranka je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom njen delavec (v konkretnem primeru inštruktor) povzroči tretjemu (v konkretnem primeru tožniku), odgovorna v skladu z določbo 2. odstavka 147. člena OZ. Ta določa, da za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal, kot je bilo treba. Inštruktor je kar dvakrat zanemaril standard profesionalne skrbnosti. Prvič, ko je pri demonstraciji vzvodnega prijema uporabil preveliko fizično silo in bil pri tem preveč grob, drugič pa, ker je tožniku dopustil, da je nadaljeval s treningom, čeprav bi moral zaznati, da je tožnika pri demonstraciji zabolelo in bi se moral pozanimati, ali je še sposoben za nadaljevanje treninga. Škoda je bila povzročena iz malomarnosti. V konkretnem primeru so podani vsi štirje elementi odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje oškodovalca, ki se kaže v opustitvi standarda profesionalne skrbnosti, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode), zato je drugo tožena stranka krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi poškodbe med obveznim usposabljanjem.
Pri oceni soprispevka tožnika se upošteva le to, kolikšen del odgovornosti mu je možno pripisati zaradi tega, ker je opustil potrebno skrbnost, ki jo ima delavec glede varovanja svojega zdravja in je kljub temu, da je ob vzvodnem prijemu začutil bolečino, nadaljeval z vadbo, ne pa kolikšen del škode je nastal kot posledica te nadaljnje vadbe. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 10 %.