OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082807
OZ člen 154, 154/3, 357. ZOZP člen 34, 36, 41.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – zastaranje – splošni petletni zastaralni rok – škodni sklad – nezavarovano vozilo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – če ni kriv nobeden – odgovornost po enakih delih
Tožeča stranka je oškodovanki izplačala odškodnino na podlagi sklepanja, da sta s tožencem kot udeleženca prometne nezgode v enakem deležu soodgovorna za nastalo prometno situacijo. Toženec je v regresni pravdi podal ugovor, da je za nastalo prometno situacijo odgovorna izključno oškodovanka, vendar dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče je zaključilo, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri od udeležencev nezgode je v kakšni meri prispeval k nastanku škode, zato se je pravilno oprlo na določbo 3. odstavka 154. člena OZ, ki se uporabi za primere, ko krivde imetnikov premikajočih vozil, udeleženih v nezgodi, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0052765
ZIZ člen 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 41.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvršba na nepremičnino - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico (in le ta bo torej imel prednost pred nevknjiženim lastnikom, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice), ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, kot v predmetni zadevi.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost – neznatna škoda – hipoteka
Dejstvo, da toženec z nepremičnino nima namena razpolagati, ne izkazuje, da bo s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, marveč kaže na to, da ni razlogov za izdajo predlagane začasne odredbe. Z začasno odredbo je namreč izvršen poseg v pravice toženca pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079500
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe – nedopustnost zavarovanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev hipoteke – dobra vera
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
povračilo škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – dokazno breme – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
Dokazno breme izkaza duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je na tožniku.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre le v primeru, če so življenjske aktivnosti trajno zmanjšanje in ne tudi za tiste, ki trajajo določen čas, tudi če gre za nekajletno trajanje.
Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje krajevno pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (prvi odstavek 8. člena ZDSS-1). Zato je tožnik lahko izbiral, ali bo tožbo vložil pri sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, oziroma pri sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, ali pa pri sodišču, na območju katerega se je delo opravljalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082352
OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljiva obrazložitev - vsebina obrazložitve sodne odločbe - prekluzija dokaza - odškodninska odgovornost - krivdna ali objektivna odgovornost - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - zavarovanje električnih vodnikov pod napetostjo - opustitev dolžnega ravnanja - nedopustno prelaganje odgovornosti - pogodbeni prenos odgovornosti - naročnik in izvajalec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je v izpodbijani sodbi glede tega, ali je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke, in glede tega, ali je podana njena krivdna odgovornost, sklicevalo na razloge iz svoje prejšnje, razveljavljene sodbe, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodbe, ki je bila s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena, namreč iz pravnega vidika ni več (ne obstaja), zato se na razloge iz te sodbe ni mogoče sklicevati in to ne glede na to, da je nekaterim stališčem, zavzetim v razveljavljeni sodbi, pritožbeno sodišče v razveljavitvenem delu pritrdilo.
Materialno pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvedba ukrepov za varstvo in zdravje pri delu v pristojnosti koordinatorja, določenega s strani naročnika, prva toženka pa je obvestila o tem, da bo objekt pod napetostjo, in naročila, naj o tem obvestijo svoje zaposlene, s čimer naj bi svojemu bremenu glede izvedbe teh ukrepov zadostila in zato njeno ravnanje ne predstavlja nedopustnega ravnanja iz 1. odstavka 131. člena OZ ter njena odškodninska odgovornost ni podana. Tak zaključek sodišča bi namreč pomenil, da je prva toženka svojo odgovornost za nedopustno ravnanje (ali je bilo ravnanje prve tožene stranke tako, torej, ali je opustila svoje dolžno ravnanje, sodišče niti ni ugotavljalo, pa bi v skladu z napotitvenim sklepom moralo) prenesla na drugega, kar pa ni mogoče. Odškodninska odgovornost je namreč odgovornost, ki temelji na zakonu, in se ji odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega.
Pravdna stranka nima pravice do izvedbe čisto vseh dokazov, ki jih predlaga. Razlogi, zakaj sodišče ni izvedlo posameznega dokaznega predloga, lahko izhajajo iz dokaznega sklepa ali iz sodne odločbe o glavni stvari. Če sodišče na naroku za glavno obravnavo zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, mu zavrnitve ni treba ponovno obrazložiti v odločbi o glavni stvari. Poleg tega mora stranka že na naroku grajati procesne kršitve.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik - stroški postopka
Regresni zahtevek tožeče zavarovalnice temelji na določilu tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po katerem ima pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
narava sosporništva v primeru uveljavljanja nedopustnosti izvršbe - materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe - izvršba na nepremičnino v skupni lastnini
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
ZIZ člen 176, 176/1, 189, 189/6, 191, 191/1, 192, 192/1. ZIZ-J člen 82, 82/3. OZ člen 46, 46/2, 118, 118/1, 118/5, 467.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - sklep o domiku - prisilna javna dražba - stvarne napake - odgovornost za napake - razveljavitev pogodbe - čezmerno prikrajšanje - bistvene lastnosti - zmota - skrbnost - ogled nepremičnine - napačno ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri nakupu nepremičnin na javni dražbi je tveganje za nastanek morebitnih škodljivih posledic nakupa na strani kupca.
Interesentu za nakup nepremičnine na javni dražbi je v 176. členu ZIZ izrecno zagotovljena možnost, da še pred nakupom nepremičnine preveri njene dejanske lastnosti. Če interesent te zakonske možnosti ne izkoristi, sam nosi negativne posledice svoje neinformirane odločitve za nakup nepremičnine.
Dolžnik je imel pred vložitvijo svojih predlogov možnost izbire glede ukrepov za zagotovitev ponovne solventnosti družbe. Kot dober strokovnjak in gospodarstvenik se je moral poučiti o možnostih za sanacijo nastale situacije, zavedati pa bi se moral tudi zakonskih možnosti in posledic, ki jih prinaša posamezni postopek. Dolžnik, ki je prvi predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo umaknil zaradi neuspešnosti njene izvedbe, bi moral posledice predvideti in že takrat predlagati postopek redne prisilne poravnave, če je z njo mislil resno.
Dolžnik, ki je predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo sprva umaknil (iz nepojasnjenih razlogov), takoj zatem vložil nov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo in v posledici zavrženja le-tega še predlog (redne) prisilne poravnave, s svojim postopanjem brez dvoma zavlačuje s postopkom, v njegovem ravnanju pa je mogoče zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave, zaradi česar predmetni predlog prisilne poravnave ni dovoljen.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja in je zato pravilno zavrglo njegov predlog.
Potreba po prenehanju obiskov izvršiteljev ni podlaga za pravovarstveni interes za vodenje postopka osebnega stečaja, ki bi bila pri odločanju pravno relevantna.
pristop k dolgu – zavrnitev dokaznih predlogov – razjasnjevalna dolžnost – materialno procesno vodstvo
Posebna pisna pogodba za veljaven pristop k dolgu ni potrebna, in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o pristopu k dolgu s tem, ko je tožnica izstavila račune na toženca, slednji pa jih je podpisal in ožigosal.
V skladu z razpravnim načelom je predvsem na strani stranke same dolžnost, da za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišča ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene mere. Prekomerna pomoč bi namreč lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080500
OZ člen 5. ZPP člen 2, 2/1, 7, 190, 243, 253, 253/1.
prekoračitev zahtevka – odsvojitev stvari med pravdo – načelo vestnosti in poštenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – trditvena podlaga – presežne količine – plačilo presežnih količin – manjvrednost blaga
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je stališče tožene stranke, da je upravičena do presežnih količin brez plačila, ker tožeča stranka nima pisnega potrdila, s katerim bi naročnik pristal na spremembo količine.
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga (ki ga tožena stranka formalno niti ni postavila) za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma njegovo zaslišanje, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage (zlasti) tožene stranke, je bilo izvedensko mnenje zgolj delno v pomoč pri odločitvi.
Najemodajalec je dolžan poskrbeti za stanje prostorov, ki omogočajo njihovo nemoteno uporabo. Najemnik se lahko vedno obrne na najemodajalca s svojim zahtevkom za odpravo napak in morebitnim odškodninskim zahtevkom, če je za povzročitev škode odgovoren najemodajalec, sme pa se obrniti tudi neposredno na povzročitelja škode.
Lastnik je dolžan zagotoviti, da bodo vodovodne napeljave delovale tako, da tretjim ne bodo povzročale škode. Imisija v sosednje nepremičnine je tisto nedopustno ravnanje, ki je podlaga odškodninski odgovornosti.
Od povprečnega kupca ni mogoče zahtevati, da v trgovini za vsak korak gleda, kam bo stopil in opazi tudi prozoren kos celofana. Tožeči stranki je pri normalni hoji na njem nenadoma spodrsnilo, da je padla.
OZ člen 142, 142/4, 152, 152/4, 154. ZOZP člen 2.a, 7, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda - regresni zahtevek zavarovalnice - uporaba vozila proti volji lastnika
Če voznik uporablja vozilo proti volji lastnika in povzroči škodo, ima zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, ne glede na zavarovanje odgovornosti lastnika, regresni zahtevek zoper voznika.
ZGD-1 člen 248, 248/1, 248/3, 251, 528, 528/1, 529.
definicija lastnih delnic – lastnosti lastnih delnic – prenos delnic – posredno imetništvo lastnih delnic – fiktivni posli
Jezikovna metoda določa zunanjo mejo, ki je razlagalec zakona ne sme prestopiti. Iz 1. odstavka 248. člena ZGD-1 izhaja, da ta določba predpisuje zgolj ničnost pravnega posla zagotovitve predujma ali posojila, ne določa pa tudi, da bi imele tako pridobljene delnice status lastnih delnic.