ZPP člen 180, 278, 278/1, 278/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 443, 450, 451, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 62.
spor majhne vrednosti - dopolnitev nepopolne tožbe - neprerekana dejstva - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti
Tožena stranka je v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le trdila, da ne ve zakaj gre, ker ni dobila listin in ker ne dolguje ničesar. Ko je tožeča stranka dopolnila tožbo in poslala vse priloge, kar je toženec z vsemi ustreznimi opozorili prejel, ni odgovoril. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da je možno odločati na podlagi predloženih pisnih dokazov in je ravnalo po drugem odstavku 454. člena ZPP ter ni opravilo glavne obravnave.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 233, 233/1, 380, 380/1, 383, 383/7, 383/7-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - postopek osebnega stečaja - nemožnost preizkusa sklepa - pozneje najdeno premoženje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo niti, kaj predstavlja naknadno najdeno premoženje stečajnega dolžnika, niti ni navedlo dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre res za premoženje, navedeno v 1. točki sedmega odstavka 383. člena ZFPPIPP. Pritožnikovi očitki, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, so zato utemeljeni. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja se za pozneje najdeno premoženje šteje premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil: prvič, če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti, do pravnomočnosti sklepa odpusta obveznosti in drugič, v drugih primerih, do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja
pogodba o štipendiranju - formularna pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - odstop od pogodbe - zaposlitev v Republiki Sloveniji - vrnitev štipendije
Zamuda z dokončanjem študija pa (tudi) po presoji pritožbenega sodišča, ne daje podlage za razdrtje pogodbe in utemeljenost tožbenega zahtevka. Stališče pritožnika, da je bila v danem primeru pogodba ob nastopu zamude razdrta po samem zakonu v skladu s prvim odstavkom 104. člena OZ, je zmotno. Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodba nikjer ne določa, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005730
KZ člen 244, 252. ZKP člen 83, 236, 236/1, 236/1-5, 237. Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 10, 10/5, 10/5-e.
pravna dobrota - privilegirana priča - odvetnik - oprostitev pričanja - zaslišanje preko videokonference - mednarodna pravna pomoč - poklicna tajnost
Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije v 10. členu točke 5e izrecno določa, da lahko oseba, ki je zaslišana preko videokonference, uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke.
Ker sta se tuji priči na zaslišanju prek videokonference sklicevali na določbe Luksemburške zakonodaje o varovanju poklicne tajnosti odvetnika in odklonili pričanje, je bilo treba iz sodnega spisa izločiti zapisnika o njunem zaslišanju pred pristojnimi pravosodnimi organi Luksemburga v okviru medsebojne pravne pomoči, ker sta bila takrat zaslišana, ne da bi bila predhodno poučena, da sta kot odvetnika dolžnosti pričanja oproščena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005541
KZ-1B člen 93,93/1. KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP-UPB8 člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - časovna uporaba materialnega prava - denarna kazen
Pri izrekanju enotne kazni, tako pri nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP, ko se združujejo kazni po pravnomočnih sodbah, kot v primeru, ko se ob izreku sodbe obdolžencu po prvem odstavku 55. člena KZ-1 izreče enotna kazen ob upoštevanju kazni za kaznivo dejanje, ki ga sodišče obravnava, in izrečenih kazni po pravnomočnih sodbah, se uporabi kazenski zakon, ki je veljal v času, ko so nastopili pogoji za izrek enotne kazni, torej z nastopom pravnomočnosti oziroma izreka zadnje sodbe, v obravnavanem primeru sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2015 z dne 13. 2. 2015.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - sporno dejansko stanje - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - dokazni standard verjetnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se s priposestvovanjem ne more nadomestiti celotne verige pravnih naslovov. 20. člen ZVEtL-1 (prej 6. člen ZVEtL) namreč pridobitelja posameznega dela ne odvezuje obveznosti, da predloži pravni naslov, temveč mu le ni treba izkazati nepretrganega pravnega nasledstva. Zadnji pridobitelj lahko, če ne more izpolniti navedenega dokaznega bremena, namesto tega na način, urejen v 20. členu ZVEtL-1, z verjetnostjo izkaže izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje posameznega dela stavbe (po splošnih predpisih).
Pri skupinskem delovanju, ko so obdolženec in drugi organizirani storilci skupaj in na različne načine prispevali k oškodovančevim telesnim poškodbam, ni pomembno katero poškodbo je oškodovancu povzročil kateri izmed posameznikov. Prispevek vsakega posameznika je enakovreden izpolnjevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja, skupen učinek njihovega delovanja pa je nastanek telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče pa še enkrat poudarja, da je ne glede na vse obrazloženo bil obdolženec tisti, ki je oškodovancu s svojimi udarci med drugim povzročil tudi zlom spodnje čeljusti.
Vsak postopek zavarovanja je samostojen postopek. To pa ne pomeni, da se tisti, ki v okviru iste pravdne zadeve ponovno zahteva zavarovanje, ne more sklicevati na že zapisane trditve in dokazne predloge.
nepremoženjska škoda - padec na pločniku - dolžnost vzdrževanja - odgovornost občine - odgovornost komunalnega podjetja - pasivna legitimacija - funkcionalno zemljišče k stavbi - jašek za meteorne vode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Lastniki stavb so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 121, 121/1, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2. ZPP člen 365, 365-3.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge obrambe, na katere se v pritožbi sklicujejo zagovorniki in zatrjujejo, da je z njihovo zavrnitvijo bila kršena pravica do obrambe obdolženca in da so bile kršene ustavne pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je namreč tehtno obrazložilo zakaj posameznih predlaganih dokazov ni izvedlo, pri čemer je izhajalo iz ugotovitve, da razpolaga s potrebnimi podatki in da je izvedlo vse dokaze, ki so bili pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na dokazne predloge strank, temveč samo presoja pravno materialno relevantnost posameznih predlaganih dokazov.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 343, 343/4.. ZFPPIPP člen 301, 301/2.
pravni interes za pritožbo - končan osebni stečaj - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).
Tožniki niso upravičeni do povrnitve stroškov postopka. Tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe niso umaknili zaradi izpolnitve zahtevka, temveč, ker je bila njena ničnost (pravnomočno) ugotovljena v drugem, vzporedno potekajočem postopku (med drugimi pravdnimi strankami).
izbris brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
V 431. členu ZFPPIPP je urejen postopek odločanja o začetku postopka izbrisa. Ta se praviloma izvede po uradni dolžnosti, na predlog pa le v primeru upravičenega predlagatelja po 433. členu, to je lastnika poslovnega prostora, kadar gre za izbris na podlagi domneve iz druge alineje 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da lastnik poslovnega prostora ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Na podlagi trditev, da družba ne naslovu ne posluje in ne prejema pošte, ni mogoče začeti postopka za izbris na predlog.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - nadzorstvena dolžnost dežurnega učitelja - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - zlom nosne kosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pretirana je pritožbena zahteva, da bi zavarovanec tožene stranke (šolski center) moral zagotoviti več varnostnikov oz. toliko, da bi dijake spremljali tudi na poti od šolskega centra, kjer poteka pouk, do jedilnice, ki je v bližnjem objektu izven šole. Skladno z zahtevo po samostojnosti in samodisciplini dijakov je mogoče pričakovati, da se bodo dijaki, stari od 16 do 20 let, ki so bili o tej poti prvi dan pouka poučeni, obnašali kultivirano, brez nasilja. Pravilna je prvostopenjska ugotovitev, da je varnostnik, ki se je nahajal neposredno pred stavbo šolskega centra, kjer je bilo največ dijakov, ravnal v skladu s predpisanimi navodili. Ker je v času odmora treba nadzorovati tudi prostore šole, kjer to nadzorstvo, skladno s šolskimi pravili, vršita dežurni učitelj in dežurni učenec, ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi se tudi dežurni učitelj v času malice moral gibati pred šolo.
kršitev pogodbene obveznosti - skrbnost ravnanja - pravila stroke - postavitev novega izvedenca - povezane osebe
Najmanj nenavadno je, da zatrjevanih zneskov računov, katere tožeča stranka sedaj uveljavlja, ni opazil noben izmed članov poslovodstva tožeče stranke, sploh glede na dejstvo, da je v nekaterih primerih šlo za zneske, ki so dosegali znesek, ki je predstavljal velik delež letnih prihodkov tožeče stranke. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na laičnost tožeče stranke, saj bi že v skladu s splošnim standardom skrbnosti dobrega gospodarja morali, v prvi vrsti M. B. kot prokuristka in P. M. kot direktor, vsaj v zaključnem računu za sporno leto opaziti, da je v njem naveden nesorazmerno visok račun glede na prihodke iz poslovanja tožeče stranke.
Očitek izvedenskima mnenjema izhaja zgolj iz nestrinjanja z ugotovitvami izvedenk. To je jasno vidno že iz pripomb k izvedenskemu mnenju izvedenke A., kjer tožeča stranka večkrat ponavlja, kaj "bi izvedenka morala ugotoviti", to pa jasno kaže na smer želenih odgovorov. Tožeča stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni vzbudila nobenega dvoma v izvedenski mnenji, zato nov (tretji) izvedenec v postopku ni bil potreben in prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko ga ni postavilo.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, in sicer tistih, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja in na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca in predstavljajo dejanski temelj sodbe. Prav tako ni mogoče govoriti o nejasnih razlogih, prav tako pa ni zaslediti nobenega nasprotja med tistim, kar navaja sodišče prve stopnje v razlogih sodbe in med izvedenimi dokazi, kot to trdi zagovornik, ki takšne svoje trditve niti ne konkretizira, ampak poskuša prikazati uveljavljano kršitev s ponavljanjem izpovedb tekom postopka zaslišanih prič in s podajo lastne ocene njihovih izpovedb, kot že navedeno. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.