URS člen 23. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 243, 243/4.
pogodba o leasingu - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - višina škode pri kršitvi leasing pogodbe - izpodbijanje izvedenskega mnenja - gospodarska pogodba
Če je bila tožeča stranka mnenja, da izvedenec njenih pripomb o stanju na trgu v času prodaje vozila ni v ustrezni meri upošteval, je imela možnost te pomisleke odpraviti ob izvedenčevem zaslišanju. Če je bila mnenja, da odgovori izvedenca na njene pripombe še vedno niso bili ustrezno prepričljivi, je imela možnost, da se te nejasnosti odpravi še z dodatnimi vprašanji.
Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (prvi odstavek 1054. člena OZ). To pomeni, da bi tožeča stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala le s tožbo iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ. Vendar tožeča stranka na prvi stopnji takega izpodbijanja poravnave ni zatrjevala niti dokazovala. V pritožbi prvič govori o preklicu poravnave, ki naj bi ga odvetnik podal toženi stranki 10. 1. 2020. Tudi v tem delu gre za prepozne in neupavičene pritožbene novote, saj ne navede, zakaj se na preklic poravnave ne bi mogel sklicevati že prej. Njegovo naziranje, da je mogoče sklenjeno poravnavo preklicati z enostransko izjavo, pa je tudi pravno zmotno. Z enostranskim preklicem poravnave namreč pogodbe o poravnavi ni mogoče preklicati.
Sodišče je ugotovilo, da se je z dogovorjeno višino pritožnik ob sklepanju pogodbe o poravnavi strinjal in da je kasneje svoje stališče spremenil. Ker ni vložil tožbenega zahtevka, s katerim bi izpodbijal sklenjeno poravnavo, ga izjava o poravnavi veže in mu preprečuje, da bi lahko uveljavljal odškodninski zahtevek iz obravnavanega škodnega dogodka.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131. ZPP člen 2, 7, 212, 286, 325, 326, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila druga toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZPP člen 8. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 34, 34/1, 40, 40/1, 40/1-8. ZDR-1 člen 33, 34, 37. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 123/2-2, 123/2-4, 124, 124/2, 124/2-1. KZ-1 člen 258, 281.
disciplinska odgovornost delavca - delo policista - sum storitve kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zaznal sum kaznivega dejanja tatvine (razloge za sum), pri tem pa ni opravil svojih nalog, ki jih je bil kot policist ob tem dolžan opraviti.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1(1), 14/3-2, 231, 231/3, 234, 234/4, 235, 235/4, 242, 242/2. ZUstS člen 58.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka
Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.
ZPP člen 314, 314/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/2, 612, 612/1. ZNP člen 21. ZNP-1 člen 23, 23/2.
izključitev manjšinskih delničarjev - določitev primerne denarne odpravnine - delni sklep - materialni prekluzivni rok - dajatveni zahtevek - določnost predloga v nepravdnem postopku - višina odpravnine - materialno procesno vodstvo - obrestovanje - obresti na denarne depozite - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo
V postopku sodne določitve denarne odpravnine sodišče določi primerno denarno odpravnino in nasprotnemu udeležencu naloži doplačila izključenim delničarjem. Ker je bila v postopku z delnim sklepom pravnomočno določena primerna denarna odpravnina, ni pa bilo odločeno o obveznosti denarnih doplačil, je bilo potrebno z delnim sklepom odločiti še o tem. V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine ima sodišče zakonsko pooblastilo, da samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih niso navedli oziroma predlagali udeleženci.
V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069960
ZPP člen 12, 184, 184/3, 285. ZD člen 104, 104/1, 137, 137/2. OZ člen 87, 87/1.
sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - vrnitev darila - kondikcijski zahtevek - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - razpolaganje z bodočo dediščino
Sprememba pravne podlage in zmanjšanje tožbenega zahtevka po uveljavljenih stališčih sodne prakse pa tudi zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde), ne pomeni spremembe tožbe.
Pouk prava neuki stranki je omejen na procesne pravice, ne zajema pouka o pravicah stranke iz materialnega prava.
Namen materialno procesnega vodstva je, da stranka zgolj zaradi nepravilnega oziroma napačno formuliranega tožbenega predloga ne bi izgubila pravde in prišla ob pravno varstvo, kadar je po uspehu obravnave jasno, da ima prav. V takem primeru je pobuda za spremembo stvarnega tožbenega predloga, ki ostaja v okviru tožbenega zahtevka, pravilna in skladna z 285. členom ZPP.
Pogodbeno razpolaganje s pričakovano dediščino ali z dednim deležem je neveljavno. Neveljavna je tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131, 131/4, 161, 161/1, 200, 200/3. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - pravočasnost vložitve tožbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - reparacijski zahtevek - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Pri odstopu kazenskih spisov tuji državi, članici EU, je potrebno upoštevati, poleg vseh ostalih pogojev, določenih v citiranem členu, tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega in kazenskega postopka.
plačilo stroškov upravnika - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nesklepčen tožbeni zahtevek - očitek protispisnosti - trditveno breme stranke
Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka.
ZDR-1 člen 5, 9, 13, 17, 62, 62/6. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko lahko od drugo toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice. Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugo toženki namreč ne bi zakonito prenehalo niti na podlagi odpovedi, ki bi bila morda podana s strani njegovega zadnjega formalnega delodajalca. Ker je bil dejanski delodajalec v vtoževanem obdobju drugo toženka in gre torej za eno kontinuirano dejansko delovno razmerje pri drugo toženki, za odločitev tudi niso relevantni prehodi tožnika od enega k drugemu formalnemu delodajalcu.
prekinitev pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - namen pogodbe - presoja ugovorov - obstoj terjatve - pobotni ugovor
V drugi pravdi, ki teče pred istim sodiščem, ne bo odločeno o vprašanju, ki ga je predhodno treba rešiti tudi v tem postopku. V predmetni pravdi bo sodišče pri ugotavljanju, s kakšnim namenom je bila sklenjena sporna darilna pogodba, upoštevalo dejstva in okoliščine, ki so obstajale ob njenem sklepanju. Šele v teku obeh pravd dani ugovori, predvsem pa morebitna naknadna posledična (delna ali popolna) zavrnitev tožbenega zahtevka v drugi pravdi, zato niso odločilni.
ZIZ člen 17, 17/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 64, 396, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja terjatve - prekluzija glede navajanja dejstev - izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
Dolžnik mora v ugovoru konkretno navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, med drugim tudi iz razloga iz 8. točke, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za navedeni ugovorni razlog velja prekluzija ugovornih navedb, kar pomeni, da dolžnik določenega pravno pomembna dejstva (npr. plačila terjatve) od določene faze postopka naprej ne more več uspešno uveljavljati (npr. od trenutka, ko bi to lahko in moral uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov).
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilo stroškov izvedenca - stroški za delo sodnega izvedenca - obstoj premoženja - prodaja zemljišča - postavitev skrbnika - Center za socialno delo (CSD)
Ugotovljeno je bilo, da ima nasprotna udeleženka premoženje in redne mesečne dohodke, zato mora nositi stroške za delo sodne izvedenke psihiatrične stroke.
stroški delnega umika predloga za izvršbo - delno plačilo - potrebnost izvršilnih stroškov
Glede pritožbenih navedb, da je pričakovati, da bi sodišče prve stopnje ob vsakem delnem plačilu stranke obvestilo o tem, koliko še znaša dolžnikov dolg, in je zaradi izostanka takšnega obvestila upničin poziv v utesnitvenem predlogu upravičen, pa sodišče druge stopnje odgovarja, da more sodišče okviru določbe 3. člena ZIZ preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu, ni pa dolžno ob vsakem delnem plačilu stranke obveščati koliko še znaša dolžnikov dolg.
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo, ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga, ker je terjatev (delno) plačana. S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku, kamor je po presoji sodišča druge stopnje potrebno šteti tudi potrebne upnikove umike izvršilnega predloga.
pristojnost za odločanje o zadržanju v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve po sklepu sodišča - diagnoza bolezni - duševna bolezen - odklanjanje zdravljenja (terapije) - izvedensko mnenje - obstoj milejšega ukrepa
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi bilo želeni cilj mogoče doseči z milejšimi ukrepi. V sklepu je ugotovljeno, da je zaradi spremenjene narave bolezni nujno potrebna sprememba terapije in njeno redno jemanje, udeleženka pa je v pogovoru s sodnico povedala, da bi zdravila jemala po svoji volji in da drugih zdravil ne rabi.
OZ člen 15, 18, 131, 169, 239, 243, 243/1, 243/2, 246. ZPP člen 154, 154/2. Odlok o urejanju javnih parkirišč (2011) člen 6.
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - pogodba o parkiranju - kdaj je pogodba sklenjena - pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti - obseg odškodnine - popolna odškodnina - parkirnina - popravilo poškodovane stvari - stroškovna odločitev - uspeh pravdnih strank - delni uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago svoje odločitve napačno upoštevalo določbo 131. člena OZ, ki določa obveznost posameznika, ki drugemu povzroči škodo, slednjo povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Gre za zakonsko pravico oškodovanca zahtevati povrnitev povzročene škode, kadar z njim ni v nikakršnem poslovnem oziroma pogodbenem razmerju (neposlovna odškodnina obveznost). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Toženec je z dvigom parkirnega listka jasno izrazil svojo voljo za sklenitev pogodbe s tožečo stranko za parkiranje na omenjenem parkirišču in se tudi seznanil s pogojem za izstop s parkirišča, ki je v plačilu parkirnine in registraciji (odčitku) parkirnega listka na izstopnem sistemu. Toženec je kršil pogodbo s tožečo stranko kot upravljalcem parkirišča, ko se je pred izstopom postavil tik za vozilo pred njim in skupaj z njim v času dvignjene zapornice zapeljal s parkirišča, ker ni odčital parkirnega listka na izstopnem sistemu in ker ni plačal parkirnine.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava - neupošteven obnovitveni razlog - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo oziroma dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka.