prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Razlog kršitve prepovedi približanja, pa četudi je to s strani obdolženca domnevana korist otrok, namreč ne more vplivati na zaključek o nevarnosti, da bo obdolženi očitana mu kazniva dejanja ponovil, kvečjemu njegovo opravičevanje kršitev in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja kaže na njegov izredno nespoštljiv odnos do pravnih norm oziroma odločb sodišča, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno izpostavljena obdolženčeva nezmožnost kontroliranja čustvenih stanj pa kvečjemu govori v prid pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - načelo kontradiktornosti - vročitev vloge - pravica do izjave - začasni skrbnik
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 2, 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 370, 370/1-2, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - lex certa
V konkretnem delu obtožnice so navedena vsa tista ravnanja obeh obtoženih, ki so oškodovance preslepila, da so za obtožence opravljali dela in ves čas verjeli, da jima bosta obtožena tudi plačala, ob dejstvu, da sta se obtoženca izgovarjala, da bo "plačano naslednji torek, čim prej, ko bo kaj denarja od storitev". V konkretnem delu je opisano tudi, da je družba, katere odgovorni osebi sta bila obtoženca, v času zapadlosti računov imela prilive v zneskih 139.061,47 EUR in 80.955,15 EUR, ki jih obtoženca nista namenila za poplačilo obveznosti družbe temveč sta denar dvigovala v gotovini, v skupnem znesku 158.988,35 EUR in na bančnih avtomatih v višini 25.420,00 EUR, kar pomeni, da nakazanega denarja družbi X. d. o. o. nista porabila za poplačilo njenih obveznosti temveč za osebne dvige.
gradbena pogodba - dodatno naročena dela - pavšalne pritožbene navedbe - pravilnost dokazne ocene
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, česar pa tožena stranka ni storila, temveč je le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del.
OZ člen 131. ZPP člen 14, 224, 340. ZPrCP člen 105.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - kolo s pomožnim motorjem - kolesarska steza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - poškodba kolesarja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - ugovor deljene odgovornosti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kolesar - uporaba zaščitne čelade - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - nepričakovano ravnanje oškodovanca - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - zapisnik kot javna listina - potek dogodka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz teorije in sodne prakse jasno izhaja stališče, da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovore toženca o obstoju deljene odgovornosti. Kazenska obsodilna sodba odgovora ne vsebuje, saj je vprašanje o obstoju soprispevka za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno. Zato ne predstavlja ovire za ugotavljanje tožnikovega soprispevka k nastali prometni nesreči v pravdi. Pravdno sodišče lahko - dokler ostane v okviru pravne kvalifikacije ugotovljenega kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče - dejstva ugotovi drugače kot kazensko.
ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 31/1, 32, 32/1, 50, 67. ZNP-1 člen 32, 32/2, 36, 36/3. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pravna sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - upravičene osebe - zastopanje pred sodišči - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - pooblaščenec stranke - vročitev sklepa odvetniku - pritožba vložena po pooblaščencu - pravočasno vložena pritožba - odločitev o pritožbi - vročanje nasprotnemu udeležencu - laična pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - začetek teka roka za pritožbo - potek roka za pritožbo - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - sodelovanje v postopku na nižji stopnji
Pritožbeni rok v postopkih po ZDZdr teče za vsako do pritožbe upravičeno osebo posebej, torej od dneva, ko je bil sklep vročen posameznemu pritožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM00068252
DZ člen 114. URS člen 22. ZD člen 32, 213, 240. ZMatR člen 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 181, 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 87.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - oblikovanje zahtevka - vezanost na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo - enako varstvo pravic - sporna dejstva o očetovstvu - otrok, rojen izven zakonske zveze - vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - izločitev v korist potomcev
Oblikovanje tožbenega zahtevka s katerim bo dedič A. A. uveljavljal, da B. B. ni dedinja po zapustniku in s katerim bo na podlagi 20. člena ZMatR lahko dosegel spremembo vpisanega podatka o očetovstvu, je njegova odločitev. Sodišče druge stopnje glede na podatke v zapuščinskem spisu lahko le domneva, da je bil v postopku pred upravnim organom neposredno izveden vpis v matični register, ker je odločitev o tem vpisu (ali vnosu priznanja v matični register) sledila predhodni presoji, da gre za pravno veljavno priznanje očetovstva, saj sicer vpis ne bi bil izveden.
Sodna praksa ne terja, da se v tovrstnih sporih za posamezni dan navede posamezna dela in naloge, za kar se zavzema toženka. Navedbe tožnika so sicer res splošne, kot opozarja toženka je tožnik trdil, da je na proste dneve po potrebi razvažal perilo in vodo ter opravljal izvoze vozil, vendar pa je kljub temu zadostil trditvenemu bremenu, saj je za določena opravila zatrjeval, da jih je opravljal dnevno.
Na podlagi izpovedi prič je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ob nedeljah ni mogel biti prost, saj je moral takrat voziti avtobus. Priče sicer tega niso povedale za vsako od posameznih nedelj, kjer je zabeleženo, da je bil tožnik prost, vendar so vse potrdile, da je moral ob nedeljah voziti avtobus, kar zadostuje.
Za ostalih 16 dni tedenskega počitka, za katere je bila tožniku prisojena odškodnina, iz sodbe ne izhaja, kakšne so bile konkretne zadolžite tožnika v času, ko naj bi koristil tedenski počitek in koliko časa je ta dela opravljal. Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni materialnopravni presoji bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost in koliko časa. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik na ostale proste dneve, ki niso nedelje, opravljal določena dela.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj je bila s svojo obveznostjo seznanjena šele po prejemu tožbe in jo je nato takoj poravnala. Zato je skladno s 157. členom ZPP pravilno odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - zvišanje preživnine - sprememba sporazuma o stikih - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski stroški - preživljanje otroka - kreditna obveznost staršev - razdelitev stroškov - konkretizacija pritožbenih navedb
Ocena sodišča je realna in v skladu s splošno znanimi potrebami otrok primerljive starosti. Pritožba ocene ne uspe omajati. Posplošeno zatrjevanje, da so mesečni stroški varstva in prehrane v vrtcu višji kot stroški šolskih potrebščin in prehrane v osnovni šoli, ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Pritožba z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 19. 6. 2023 ter posledičnem očitanju zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanega poskusa kaznivega dejanja, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 19. 6. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa te sodbe.
OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del
Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.
Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnica vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Ta ji je bil nesporno vročen. V pritožbi tudi ne pove kdaj naj bi vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
spor iz razmerij med starši in otroki - sodna poravnava - določitev stikov - obseg stikov - sprememba stikov - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvenšolske dejavnosti - potrebe mladoletnega otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neizvedba dokaza
Če ima deklica v času stika izvenšolsko aktivnost, je očetova dolžnost, da v okviru izvrševanja stika za to poskrbi in deklico odpelje na dejavnost. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Ta določba materi nalaga, da otroka ne obremeni s preštevilnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Za deklico je koristnejši stik z očetom, kot pa udeležba na več interesnih dejavnostih. Potrebam osemletne deklice zadostita že ena ali največ dve interesni dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
vrnitev v prejšnje stanje - direktor - zakoniti zastopniki - bolniški stalež - upravičen vzrok za zamudo - notranja organizacija dela pri pravni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi moral imeti dolžnik, ki je pravna oseba, organizirano poslovanje na ta način, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje interese in koristi, da bi pravilno reagiral na prejete sodne pošiljke, tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, da ima številne sodobne možnosti komunikacije in da zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak pomanjkanje notranje organizacije. V obdobju pol leta pred vročitvijo sklepa o izvršbi je imel zakoniti zastopnik dolžnika zadosti časa, da ob nespremenjenem zdravstvenem stanju, ki ni takšno, da ne bi bil sposoben podpisovati listin in razumeti pomena vročitve sklepa o izvršbi, organizira poslovanje, da ne bi prišlo do zamude pri vlaganju ugovora. Ker ni tega storil, ni ravnal zadosti skrbno.