CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069960
ZPP člen 12, 184, 184/3, 285. ZD člen 104, 104/1, 137, 137/2. OZ člen 87, 87/1.
sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - vrnitev darila - kondikcijski zahtevek - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - razpolaganje z bodočo dediščino
Sprememba pravne podlage in zmanjšanje tožbenega zahtevka po uveljavljenih stališčih sodne prakse pa tudi zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde), ne pomeni spremembe tožbe.
Pouk prava neuki stranki je omejen na procesne pravice, ne zajema pouka o pravicah stranke iz materialnega prava.
Namen materialno procesnega vodstva je, da stranka zgolj zaradi nepravilnega oziroma napačno formuliranega tožbenega predloga ne bi izgubila pravde in prišla ob pravno varstvo, kadar je po uspehu obravnave jasno, da ima prav. V takem primeru je pobuda za spremembo stvarnega tožbenega predloga, ki ostaja v okviru tožbenega zahtevka, pravilna in skladna z 285. členom ZPP.
Pogodbeno razpolaganje s pričakovano dediščino ali z dednim deležem je neveljavno. Neveljavna je tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131, 131/4, 161, 161/1, 200, 200/3. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - pravočasnost vložitve tožbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - reparacijski zahtevek - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Sodišče je obsojencu ob izreku kazni zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist, izrazilo določeno stopnjo zaupanja, da bo glede na posebej obrazložene osebne okoliščine, bolj primerno, da namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist v določenem obsegu. Tega zaupanja obsojeni ni izpolnil, saj je bil večkrat vabljen na razgovor na PE Ljubljana, pa se bodisi ni odzval bodisi ni predložil nobenih dokazil o zatrjevanih zdravstvenih težavah.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
OZ člen 131. ZPP člen 14, 224, 340. ZPrCP člen 105.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - kolo s pomožnim motorjem - kolesarska steza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - poškodba kolesarja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - ugovor deljene odgovornosti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kolesar - uporaba zaščitne čelade - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - nepričakovano ravnanje oškodovanca - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - zapisnik kot javna listina - potek dogodka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz teorije in sodne prakse jasno izhaja stališče, da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovore toženca o obstoju deljene odgovornosti. Kazenska obsodilna sodba odgovora ne vsebuje, saj je vprašanje o obstoju soprispevka za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno. Zato ne predstavlja ovire za ugotavljanje tožnikovega soprispevka k nastali prometni nesreči v pravdi. Pravdno sodišče lahko - dokler ostane v okviru pravne kvalifikacije ugotovljenega kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče - dejstva ugotovi drugače kot kazensko.
ZDR-1 člen 5, 9, 13, 17, 62, 62/6. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko lahko od drugo toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice. Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugo toženki namreč ne bi zakonito prenehalo niti na podlagi odpovedi, ki bi bila morda podana s strani njegovega zadnjega formalnega delodajalca. Ker je bil dejanski delodajalec v vtoževanem obdobju drugo toženka in gre torej za eno kontinuirano dejansko delovno razmerje pri drugo toženki, za odločitev tudi niso relevantni prehodi tožnika od enega k drugemu formalnemu delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
OZ člen 619. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/6, 118, 131. ZPP člen 2, 7, 212, 286, 325, 326, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila druga toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
SPZ člen 118, 118/4-5, 119, 119/6. ZPP člen 339, 339/2-11.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - izterjava vplačil v rezervni sklad - aktivna legitimacija - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V tem sporu ne gre za tožbo na podlagi šestega odstavka 119. člena SPZ, ki bi jo vložil upravnik v svojem imenu, a v korist vsakokratnih etažnih lastnikov (izterjava sredstev na račun rezervnega sklada), temveč za tožbo na podlagi pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, kjer tožbo upravnik vloži v imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Vprašanje veljavnosti Pogodb je torej vprašanje veljavnega zastopanja etažnih lastnikov, na nepravilnost zastopanja pa se lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
gradbena pogodba - dodatno naročena dela - pavšalne pritožbene navedbe - pravilnost dokazne ocene
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, česar pa tožena stranka ni storila, temveč je le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj je bila s svojo obveznostjo seznanjena šele po prejemu tožbe in jo je nato takoj poravnala. Zato je skladno s 157. členom ZPP pravilno odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v izpodbijanem sklepu izpostavljena obtoženčeva predkaznovanost ni poudarjena s smeri predčasnega kaznovanja osumljenca oziroma obtoženca, kot to zmotno izpostavlja pritožnik. Ta okoliščina je bila upoštevana le kot nosilna okoliščina pri presoji ponovitvene nevarnosti, ko je v skladu z ustaljeno sodno prakso in procesno teorijo, to okoliščino mogoče upoštevati kot eno izmed subjektivnih okoliščin, ki kažejo na obtoženčevo ponovitveno nevarnost (gre za obtoženčevo prejšnje življenje), če je kaznivo dejanje, za katerega je bil obtoženec predhodno pravnomočno obsojen, v smiselni povezavi z dejanjem, za katerega se vodi postopek.
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnica vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Ta ji je bil nesporno vročen. V pritožbi tudi ne pove kdaj naj bi vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 31/1, 32, 32/1, 50, 67. ZNP-1 člen 32, 32/2, 36, 36/3. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pravna sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - upravičene osebe - zastopanje pred sodišči - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - pooblaščenec stranke - vročitev sklepa odvetniku - pritožba vložena po pooblaščencu - pravočasno vložena pritožba - odločitev o pritožbi - vročanje nasprotnemu udeležencu - laična pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - začetek teka roka za pritožbo - potek roka za pritožbo - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - sodelovanje v postopku na nižji stopnji
Pritožbeni rok v postopkih po ZDZdr teče za vsako do pritožbe upravičeno osebo posebej, torej od dneva, ko je bil sklep vročen posameznemu pritožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM00068252
DZ člen 114. URS člen 22. ZD člen 32, 213, 240. ZMatR člen 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 181, 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 87.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - oblikovanje zahtevka - vezanost na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo - enako varstvo pravic - sporna dejstva o očetovstvu - otrok, rojen izven zakonske zveze - vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - izločitev v korist potomcev
Oblikovanje tožbenega zahtevka s katerim bo dedič A. A. uveljavljal, da B. B. ni dedinja po zapustniku in s katerim bo na podlagi 20. člena ZMatR lahko dosegel spremembo vpisanega podatka o očetovstvu, je njegova odločitev. Sodišče druge stopnje glede na podatke v zapuščinskem spisu lahko le domneva, da je bil v postopku pred upravnim organom neposredno izveden vpis v matični register, ker je odločitev o tem vpisu (ali vnosu priznanja v matični register) sledila predhodni presoji, da gre za pravno veljavno priznanje očetovstva, saj sicer vpis ne bi bil izveden.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 18, 18/2, 83, 219a.
izločitev nedovoljenih dokazov - verodostojnost priče - namen izločitve - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Obrambna zatrjevanja, da zmožnost le osnovnega komuniciranja ilegalnih migrantov s policisti, kateri naj bi se poleg tega znašli v podrejenem položaju napram policistom, ob tem, da naj ne bi bili poučeni, da imajo možnost svobodno pričati, terja oceno, da njihove izjave po vsebini niso odraz dejanskega stanja, predstavljajo izključno samo tisto, kar nenazadnje navaja pritožnica sama; namreč način izpodbijanja dokazne vrednosti izjav, katere naj bi ilegalni migranti dali policistom, kar pa ne more biti predmet instituta izločitve dokazov v skladu z določbo drugega odstavka člena 18 in določbo člena 83 ZKP. Enako stališče sodišče druge stopnje zavzema tudi glede pritožničinega opozorila, da naj bi dva od ilegalnih migrantov podajala izjavo ob isti uri; tudi navedeno izkazuje, da zagovornica preko pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov napada verodostojnost izjav, zabeleženih v uradnih zaznamkih o informativnih izjavah ilegalnih migrantov z dne 3. 10. 2014, s tem pa skuša izpodbiti dokazni standard, potreben za izdajo odredbe o preiskavi mobilnega telefonskega aparata, najdenega v osebnem avtomobilu Saab.
Institut izločitve dokazov ni namenjen presoji verodostojnosti podatkov, na katerih temelji odredba o preiskavi na podlagi člena 219a ZKP, pač pa presoji, ali so bili določeni dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb ZKP oziroma na podlagi takih nedovoljenih dokazov, česar pa pritožnica tudi v navedenem delu določno ne zatrjuje.
Pritožnica bi sicer, glede na odredbe za vabljenje prič v preiskavi, utegnila imeti prav v zvezi s pravico obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič; vendar, kot je bilo v tej odločbi že razloženo, s strani obrambe zatrjevani način kršitve te procesne pravice obtoženca v preiskavi ni v vzročni zvezi z zakonitostjo načina pridobitve izpovedb prič s strani preiskovalnega sodnika.
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Razlog kršitve prepovedi približanja, pa četudi je to s strani obdolženca domnevana korist otrok, namreč ne more vplivati na zaključek o nevarnosti, da bo obdolženi očitana mu kazniva dejanja ponovil, kvečjemu njegovo opravičevanje kršitev in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja kaže na njegov izredno nespoštljiv odnos do pravnih norm oziroma odločb sodišča, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno izpostavljena obdolženčeva nezmožnost kontroliranja čustvenih stanj pa kvečjemu govori v prid pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti.
vrnitev v prejšnje stanje - direktor - zakoniti zastopniki - bolniški stalež - upravičen vzrok za zamudo - notranja organizacija dela pri pravni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi moral imeti dolžnik, ki je pravna oseba, organizirano poslovanje na ta način, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje interese in koristi, da bi pravilno reagiral na prejete sodne pošiljke, tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, da ima številne sodobne možnosti komunikacije in da zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak pomanjkanje notranje organizacije. V obdobju pol leta pred vročitvijo sklepa o izvršbi je imel zakoniti zastopnik dolžnika zadosti časa, da ob nespremenjenem zdravstvenem stanju, ki ni takšno, da ne bi bil sposoben podpisovati listin in razumeti pomena vročitve sklepa o izvršbi, organizira poslovanje, da ne bi prišlo do zamude pri vlaganju ugovora. Ker ni tega storil, ni ravnal zadosti skrbno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - načelo kontradiktornosti - vročitev vloge - pravica do izjave - začasni skrbnik
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).