odločitev o stroških pravdnega postopka - več postopkov pred istim sodiščem - potrebni stroški
Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
ZTLR člen 12.. ZSZ člen 51.. ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 43/2, 43/3, 44, 44/1, 44/2.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pretekla raba zemljišča - družbena lastnina - pravica do uporabe - izvirna pridobitev lastninske pravice
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča sledilo vsem kriterijem iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in utemeljilo, zakaj sporna parcela predstavlja zemljišče, ki je potrebno in namenjeno redni rabi stavbe.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravna podlaga za izplačilo
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, v skladu s katero delavcem pripada povračilo stroškov prevoza na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevnih vozovnic.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravilna dokazna ocena - potek priposestvovalne dobe
Ker je pravna prednica tožnikov pridobila lastniško pravico na delu nepremičnine s priposestovanjem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tožeče stranke pridobile lastninsko pravico na izviren pridobitni način.
Ker je bilo o vprašanju višine sodne takse za postopek o pritožbi že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom z dne 25. 1. 2022, za izdajo obravnavanega plačilnega naloga z dne 4. 7. 2022 o isti taksni obveznosti ni bilo nobene podlage. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, tako da je tožničinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 ugodilo in ta plačilni nalog razveljavilo.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/3, 393, 393/3, 393/4, 393/5, 394. ZIZ člen 101, 101-3, 102, 102/6, 137.
postopek osebnega stečaja - smiselna uporaba določb o izvršbi - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sredstva, izvzeta iz izvršbe - denarna socialna pomoč - prihranki
Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00067206
ZIZ člen 270, 270/1. SPZ člen 37. OZ člen 198.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - pravnomočna sodba - učinek pravnomočne sodne odločbe - domneva resničnosti - uporabnina za nepremičnino
Pravnomočno razsojena zadeva vsebuje domnevo, da tisto, kar ugotavlja, ustreza resnici. Pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere je toženka lastnice sporne nepremičnine, na katero so pravdni stranki in sodišče vezani, torej pomeni, da je o toženkini lastninski pravici odločeno s stopnjo prepričanja. S tem je (ob odsotnosti trditev, da bi imela tožnika kakšno drugo podlago za uporabo stvari) z enako stopnjo materialne resnice odločeno tudi o pravici uporabljati nepremičnino, saj sta v skladu s 37. členom SPZ dva od bistvenih elementov lastninske pravice pravici stvar imeti v posesti in jo uporabljati. V takšni situaciji ni mogoč sklep, da bi bilo s stopnjo verjetnosti izkazano nasprotno, torej, da toženka nima lastninske pravice oziroma pravice uporabljati sporno nepremičnino oziroma, da bo tožnikoma nastala terjatev zaradi toženkine uporabe nepremičnine.
ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZDOdv člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
premestitev na drugo delovno mesto - sklep o določitvi plače - prevedba plače - imenovanje v uradniški naziv - zastaranje tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti sodbe
3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067203
ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - vožnja pod vplivom alkohola - meritev stopnje alkoholiziranosti - namen kaznovanja - retribucija - restitucija - specialna prevencija - generalna prevencija
Ne glede na obsojenčeve navedbe, da je več mesecev po tragični prometni nesreči užival alkoholne pijače, saj je bil v šoku in se je spominjal posledic prometne nesreče, je sodišče prve stopnje ustrezno presodilo, da obsojenec s svojim ravnanjem alkoholnih pijač ni zgolj užival, temveč je v takem stanju celo sedel v avtomobil in se vključil v cestni promet ter ponovno ogrozil zdravje in življenje drugih udeležencev cestnega prometa. Ob takšnih okoliščinah ni mogoč zaključek, da je obsojenec toliko urejena oseba, da bi mu bilo mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja zaporne kazni ne bo zlorabil, kot je to določeno v prvem odstavku 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjski ugotovitvi, da so pogoji za udeleženčevo zdravljenje na oddelku pod posebnim nazorom – predpisani z 39. členom ZDZdr – podani.
ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/1, 450b/2, 450b/3, 450č, 450č/2. KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8.
sporazum o priznanju krivde - razlaga sporazuma - varnostni ukrep odvzem predmetov
Volja strank sporazuma o priznanju krivde pravno učinkuje oziroma zamejuje polje sodnega odločanja le glede vprašanj, ki so v sporazumu izrecno dogovorjena. Odločanje o izostalih vprašanjih, vključno z izrekom fakultativnega varnostnega ukrepa, pa ne pomeni nedovoljenega dopolnjevanja volje strank.
Obdolžencem je res zaradi začasnega odvzema deklice iz matične družine onemogočeno priti v stik z oškodovanko, kar pa ne odpravlja njihove ponovitvene nevarnosti do drugih morebitnih mladoletnih oškodovank, s katerimi bi na prostosti obdolženci lahko prišli v stik.
Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je bil plačilni nalog v skladu z določbo tretjega odstavka 1. člena ZST v zvezi z drugim odstavkom 126. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obsojenki vročen po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se lahko plačilni nalog vroči tudi s fikcijo vročitve.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pogodba o prodaji nepremičnine - prenos lastninske pravice - parkirno mesto - prijava izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na parkirnem mestu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, 23. 3. 2023, kar je po tem, ko je upravitelj s kupcem že sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Izločitvena pravica upnika na navedenem parkirnem mestu je glede na navedeno prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo izpodbijanega sklepa do preizkusa izločitvene pravice.
zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - neobrazložena pritožba
Kot je razvidno iz povzetka pritožbe, pritožnika vsebinsko sploh ne izpodbijata odločitve sodišča o zavrženju njunih pritožb. Zato je višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev. Ugotavlja, da je glede na podatke spisa odločitev o zavrženju pritožb nasprotnih udeležencev pravilna.
razširitev tožbe - subjektivna sprememba tožbe - specialni zakon - pravica do izjave
V obravnavani zadevi gre za specifičen primer, saj se sodno varstvo lastninske pravice v primeru, ko ne gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, lahko zagotavlja le z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z dajatvenim zahtevkom. Tožeča stranka (denarne) terjatve, ugotovitev katere zahteva sedaj v tem postopku, ni imela, dokler premoženje, ki je bilo predmet izločitvene pravice, stečajna upraviteljica ni prodala. Šele takrat je tožeča stranka pridobila terjatev v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Situacija je podobna kot v primeru spora o terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka. V skladu z argumentom a simili ad simile, pa to pomeni, da je za nadaljevanje tega pravdnega postopka potrebno smiselno uporabiti pravilo 301. člena ZFPPIPP. Za uporabo citirane določbe je bistveno zgolj, da je tožeča stranka terjatev prijavila v stečajnem postopku. Kot taka je bila v okviru le-tega tudi preizkušena, pri čemer pa sta poleg tožene stranke to terjatev prerekala tudi oba pritožnika. Ker je bila v zvezi z obstojem predmetne terjatve tožeča stranka napotena na pravdo, je v skladu s petim odstavkom 301. člena ZFPPIPP povsem utemeljeno tožbo razširila tudi na oba pritožnika, ki se razširitvi tožbe ne moreta upreti (šesti odstavek 301. člena ZFPPIPP).
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - neposredna škoda - standard verjetnosti terjatve
Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost.