Iz določbe 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobi storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti voznika dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. OZ člen 367, 367/2. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - zamuda prekluzivnega roka - začetek teka prekluzivnega roka - pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo
Pri trimesečnem roku iz 367. člena OZ ne gre za prekluzivni rok za vložitev tožbe, temveč za zastaralni rok, zato je sodišče prve stopnje zmotno ravnalo skladno z določbo 274. člena ZPP in tožbo zavrglo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba glede na rok, določen s posebnimi predpisi, vložena prepozno. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo zadevo obravnavati po vsebini in odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Začetek trimesečnega roka iz 367. člena OZ je vezan na trenutek, ko je tožeča stranka kot oškodovanec obveščena o napotitvi na pravdo, in ne more teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1. ZPP člen 214, 214/5, 337, 337/1. ZEPDSV člen 19, 19/2.
plačilo nadurnega dela - poklicni voznik tovornjaka - dokazovanje z izvedencem - splošno znano dejstvo - nedopustne pritožbene novote
To, ali vozniki tovornjakov na splošno opravljajo delo preko polnega delovnega časa, za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka ni bistveno, niti to ni splošno znano dejstvo (samo opravljanje nadurnega dela in obseg le-tega sploh ne more biti splošno znano dejstvo, da ne bi bilo predmet dokazovanja).
Sodišče prve stopnje je v okviru trditev tožnika, potrjenih z njegovo izpovedjo, da je na potnih nalogih natančno naveden obseg dela, pravilno njegove navedbe o (nad)urah presojalo glede na predložene listine (potne naloge). Na ta način je ugotovilo, da število ur ne presega tistega, za katerega je toženka že obračunala plačo, ter tako utemeljeno presodilo, da mu je vse opravljeno delo plačala (in da tožnik dela preko polnega delovnega časa v zatrjevanem obsegu ni opravil).
Tožeča stranka je spregledala, da je pomemben dogovor o načinu zaračunavanja stroškov, ne samo končni izkupiček. Drugačen dogovor med strankama bi bil sicer ob vnaprejšnjem njunem soglasju mogoč, tožene stranke pa ne more vezati le enostranska odločitev tožeče stranke o spremembi pogodbenega dogovora.
URS člen 26. OZ člen 190. ZZK-1 člen 106, 106/1, 106/1-2. ZSKZ člen 16a.
neupravičena pridobitev - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - subsidiarnost odškodninskega varstva - nedopustnost ravnanja - vzročna zveza - zaznamba izrednega pravnega sredstva - posadna listina
Tožeča stranka iz razloga, ker vračilo stvari v naravi naj ne bi bilo več mogoče, ker jo je tožena stranka odtujila, od slednje zahteva plačilo vrednosti dosežene koristi (ki jo utemeljuje s tržno vrednostjo zemljišča), za kar pa se pravila SPZ ne upoštevajo (ta ne urejajo položajev, ko vračilo stvari (oziroma plodov) ni več mogoče in se zato za (kondikcijske in verzijske) zahtevke (obveznosti), katerih predmet je nadomestilo vrednosti predmeta izpolnitve, uporablja 190. člen OZ).
Tožeča stranka oporeka presoji izpodbijane sodbe, da okoliščina, da je bila sporna nepremičnina v tistem času predmet (ponovljenega) sojenja v sporu glede toženkine lastninske pravice, njenemu prenosu ne daje nedopustne vsebine, a je njen očitek po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen. Četudi bi bilo zatrjevano ravnanje tožene stranke – prenos solastnega deleža do ½ pri parceli št. 000/1, k. o. X, na Občino A. nedopustno (pa ni), je z vidika obravnavanega spora namreč bistveno, da bi tožeča stranka vse (domnevno) škodljive posledice takšnega ravnanja lahko učinkovito preprečila sama. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi tožeča stranka z institutom zaznambe izrednega pravnega sredstva razširila učinke revizijskega uspeha in se povsem zavarovala pred tveganjem, da bi njena stvarna pravica prenehala zaradi odsvojitve stvari dobrovernemu tretjemu oziroma bi kljub poznejšim prenosom pravic na sporni nepremičnini dosegla vknjižbo vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi pravnomočne sodbe iz ponovljenega sojenja. Tožeča stranka tako nima prav, ko pritožbeno uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče z materialnopravnim zaključkom, da je tudi sama zakrivila nastanek škode s tem, ko je opustila varstvo z zaznambo izrednega pravdnega sredstva, nanjo neutemeljeno prevalilo odgovornost. Zaradi navedene opustitve (tudi po presoji pritožbenega sodišča) zatrjevana škoda že po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ni v vzročni zvezi z zatrjevanim ravnanjem tožene stranke.
V okoliščini, da tožena stranka dne 28. 11. 2016 Občini A. sporne nepremičnine ni odsvojila v smislu pravnega prometa, pa je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno prepoznalo še en samostojni razlog, ki utemeljuje sklepanje, da toženkino ravnanje ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo. Tožena stranka je občini izdala posadno listino za vknjižbo lastninske pravice, ki je občini nastala na temelju 16.a člena ZSKZ, tj. izvirno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075759
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - naklep - subjektivni element kaznivega dejanja
Obtoženec historični dogodek priznava, pritožbeno sodišče pa v zvezi s subjektivnim elementom obravnavanega početja ugotavlja, da je tudi ta podan. Obtoženec se zagovarja, da ga je za uslugo oziroma prevoz dveh oseb prosil znanec. Kraj in ura prevoza dveh tujcev, ki nista izpolnjevala pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji sta tolikanj nenavadna, da kažeta na to, da je obtoženec vedel, zakaj in po koga gre oziroma da gre za osebi, ki pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne izpolnjujeta.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zavzelo stališča, da bi šlo pri dnevnem in tedenskem počitku za enovito pravico. Pri izračunu prikrajšanja tožnika je pravilno izhajalo iz vrednosti urne postavke na način, da je plačo delilo s 174 za povprečno 174 ur, kot se obračuna plača pripadnika za opravljanje vojaške službe izven države. Pri dnevnem počitku je že tožnik pri postavitvi zahtevka upošteval le tiste ure, ko je delo opravljal, in mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti. Prav tako v celoti je ugodilo zahtevku iz naslova nezagotovljenega tedenskega počitka.
V zakonu ni podlage, da bi se stroški pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki jih je imel z vložitvijo (sicer utemeljene) pritožbe, izplačati iz proračunskih sredstev.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 202. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Reparacijski tožbeni zahtevek tožnika za čas sklenjenega delovnega razmerja s tretjo toženko ni utemeljen zaradi ugovora zastaranja (202. člen ZDR-1), ki ga je podala druga toženka. Tožba je bila vložena dne 5. 10. 2019, kar pomeni, da so zastarale terjatve tožnika, ki so zapadle do 4. 10. 2014 (in ne do 5. 10. 2014, kot je navedlo sodišče prve stopnje).
Če je predlog za izločitev nedovoljenih dokazov iz spisa podan v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, je funkcionalno pristojen za odločitev o predlogu sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, ne razpravljajoči sodnik po vložitvi obtožnega predloga.
kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - izvršitev pravnomočne sodbe - neupravičena obogatitev
Tožnica je obveznost izpolnila na podlagi veljavnega pravnega temelja, to je pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Zato niso utemeljena zatrjevanja tožnice, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi Pd 50/2015 z dne 11. 12. 2015 z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ravnanja tožnice, ki izhaja iz povsem jasne korespondence med strankama in tožničine odločitve izvršitve plačila, pravilno ugotovilo, da se je tožnica samovoljno odločila izpolniti obveznost po pravnomočni sodbi in v obsegu, h kateremu jo je pozvala toženka. Pri tem tožnica ni plačala po pomoti oziroma ni bila v zmoti in ni bila v plačilo kakorkoli prisiljena, morebitno nestrinjanje z višino dolga pa bi lahko uveljavljala s pridržkom za vrnitev morebitnega preplačila, vendar tega ni storila, zato gre zatrjevano plačilo višjega zneska pripisati izključno tožničini neskrbnosti.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka niti ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da je verjetno izkazano konkretno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki se nanaša na razpolaganje z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil lahko upnik (tožeča stranka) izigran. Zatrjevanje preteklih dolžnikovih ravnanj ne zadošča za izkaz obstoja subjektivne nevarnosti.
Tožeča stranka bi morala izkazati aktivno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve upnikove terjatve (tožeče stranke). Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna dolžnikova konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem. Smiselno tožeča stranka tudi v pritožbi navaja, da zakon ne zahteva, da bi bilo premoženje osebno lastno dolžniku, vendar pa mora biti premoženje pod razpolagalno sposobnostjo dolžnika, saj ta sicer sploh ne bi mogel ravnati na način, da bi premoženje skrival pred upniki. Ravno to aktivno ravnanje dolžnika pa je za izkazan obstoj nevarnosti določeno v drugem odstavku 270. člena ZIZ. Mora iti namreč za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, kar je v pravnem pomenu to, da ima lahko on razpolagalno sposobnost tega odtujiti ali skrivati. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih dolžnikovih ravnanj, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve tožeče stranke v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069506
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 169, 371. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZOPOKD člen 4, 4-4, 25, 25-7. ZPP člen 7, 14, 154, 185, 185/1, 212, 227, 243, 254, 254/2, 254/3, 286, 287, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZVZD člen 5, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - padec z višine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - predhodne zdravstvene težave - dokaz z izvedencem - informativni dokaz - prepozne navedbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba na drugi stopnji
Do pripomb na izvedensko mnenje se mora sodišče opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila, ki jih zahteva stranka, niso potrebna, ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. V obravnavanem primeru, ko izvedensko mnenje odločilno vpliva na presojo sodišča in ko delo izvedencev predstavlja bistveni del dokaznega postopka, sodišče stranke ne sme prikrajšati za možnost, da izvedensko mnenje učinkovito preizkusi.
Tudi za dokaz z izvedencem velja razpravno načelo iz 7. člena ZPP. To pomeni, da mora stranka v dokaznem predlogu navesti pravno relevantno dejstvo, ki ga želi s pomočjo izvida in mnenja izvedenca dokazati (212. člen ZPP). Četudi iz mnenja izvedenca izhajajo določena druga dejstva, ta ob izostanku ustrezne trditvene podlage tožbe ne morejo biti upoštevana.
ZPND člen 22a. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 163, 163/1, 163/3.
stroški nepravdnega postopka - povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - postopek po ZPND - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - pravočasnost priglasitve stroškov
Kot izhaja iz podatkov spisa, nasprotna udeleženka do izdaje izpodbijanega sklepa ni zahtevala povrnitve stroškov postopka. Tega ni storila v nobeni od pripravljalnih vlog, pa tudi ne na naroku, na katerem je sodišče zadevo zaključilo. Sodišče prve stopnje je odločitev o povračilu stroškov postopka torej sprejelo brez pravočasne zahteve udeleženke in brez opredeljene priglasitve, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND, ki je vplivala na pravilnost odločitve.
URS člen 29. ZKP člen 240a, 240a/1, 240a/1-4, 240a/1-5, 240a/2, 240a/8.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje - zaščitni ukrepi - zaščitena priča - razkritje identitete - tajni policijski delavec - resna nevarnost za življenje ali telo priče - hudodelska združba
Po stališču sodne prakse so zaščitni ukrepi po 240.a členu ZKP smiselni le, če identiteta priče v konkretnem kazenskem postopku še ni razkrita, kar pomeni, da za že znano pričo (ki je bila že zaslišana ali pa so njeni podatki razvidni iz drugih podatkov spisa) ukrepov iz prvega odstavka 240.a člena ZKP ni mogoče uporabiti.
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je preverjanje resničnosti in verodostojnosti izpovedbe priče mogoče le, če je pri zaslišanju priče obtožencu in senatu omogočena neposredna zaznava njenega obnašanja, njenih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov, saj bi sprejetje takšnega stališča uporabo v določbi prvega odstavka 240. člena ZKP določenih zaščitnih ukrepov dejansko izključilo.
ESČP možnosti uporabe zaščitnih ukrepov pri "priči - policistu" ni izključilo, temveč jim priznava legitimnost zaradi zaščite priče same ali njene družine.
Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka 240.a člena ZKP v konkretnem primeru niso namenjeni zakritju vloge prič, temveč zakritju njune identitete in fizične podobe.
ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga
Ker je podan ugovorni razlog – plačana sodna taksa, bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 ugoditi ugovoru toženke in razveljaviti plačilni nalog za plačilo sodne takse.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPP člen 337, 337/1. ZPosS člen 5.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - pogodbena kazen
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2023 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena Ustave RS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Glede na določbe Uredbe, po kateri se pomorska pilotaža na področju pomorskih dejavnosti tovornega pristanišča B. od njene uveljavitve dalje zagotavlja z gospodarsko javno službo pomorske pilotaže v obliki javnega podjetja, ki je edini izvajalec pomorske pilotaže v navedenem pristanišču, družba A. d. o. o. edina zakonito izvaja pomorsko pilotažo na tem področju. Tožeča stranka je na podlagi navedene Uredbe od začetka njene uporabe na podlagi veljavnega predpisa izključena iz opravljanja te dejavnosti, zato ne gre za konkurenčni družbi v tej dejavnosti v času po prenehanju delovnega razmerja toženca pri tožeči stranki.
Sodišče prve stopnje ni pozvalo izvedenke ekonomske stroke k ponovni pisni dopolnitvi mnenja niti ji ni postavilo novih vprašanj, ki bi terjala dodatne odgovore. V zvezi s toženkinimi pripombami je izvedenko povabilo na narok. V takšnih okoliščinah ni podlage za priznanje dodatne nagrade za drugo pisno dopolnitev mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068006
KZ-1 člen 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje tatvine - nepristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - teorija aprehenzije - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - odmera kazni obsojencu - izrek enotne kazni
V teoriji in sodni praksi je uveljavljena teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta kjer se je nahajala.
motenje posesti - prekluzivni rok - zamuda roka - nepodaljšljiv rok
Rok za sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti po 32. členu SPZ je materialni prekluzivni rok. To pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, nanj ne vplivata mirovanje ali prekinitev postopka, prav tako ob njegovi zamudi ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Z zamudo roka stranka izgubi pravico do varstva pred motenjem posesti.