Opredelitev do vprašanja, ali je bil tožnik zmožen za opravljanje dela zavarovalnega zastopnika, predstavlja dokazno oceno sodišča, pri kateri je bilo to dolžno tehtati tudi vsebino med seboj nasprotujočih si dokazov in ob upoštevanju načela proste presoje dokazov odločiti, katera so tista dejstva, ki jih bo štelo za dokazana.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Navedeno ustavno jamstvo stranki namreč ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
zavrženje tožbe - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – izpodbijani akt ni upravni akt – izdaja mnenja ni poseg v pravico delojemalca
Mnenje Komisije ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi invalida, zaposlenega pri tožeči stranki, za izdajo mnenja Komisije pa ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe; mnenje Komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu, saj niti v ZPIZ niti v ZZRZI ni predvideno nikakršno posebno sodno varstvo; mnenje Komisije tudi ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).
ZVojI člen 22, 23, 25, 97. ZPIZ člen 148. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 75/4, 85, 85/1-1.
vojni invalidi – dodatek za pomoč in postrežbo – ponovna odmera pravic vojnih invalidov po novem zakonu – izdaja odločb z učinkom za naprej – načelo zakonitosti – opustitev glavne obravnave
Če invalid ne izkaže, da pomoč in postrežbo potrebuje za opravljanje večine od šestih osnovnih življenjskih potreb, se mu dodatek za pomoč in postrežbo ne prizna.
Revidentu je bila z odločbo tožene stranke pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ukinjena šele po izdaji odločbe prvostopenjskega organa, zato z odločitvijo tožene stranke ni bilo poseženo v njegove pravice za nazaj.
Opustitev glavne obravnave ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če tožnik ne obrazloži pravne pomembnosti predlaganih dokazov za odločitev v zadevi.
ZVojI člen 87, 87/1, 87/2. ZUP člen 50, 50/1, 50/4.
vojni invalid – invalidski dodatek – neprenosljiva osebna pravica – smrt stranke med upravnim postopkom – dedovanje denarnih prejemkov – zapadli in neizplačani denarni prejemki
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna in neprenosljiva pravica. Ker je upravičenka umrla med upravnim postopkom za priznanje te pravice, je ta pravica ugasnila z njeno smrtjo.
vojni invalid – pravica do dodatka za pomoč in postrežbo – neizpolnjevanje pogojev za priznanje dodatka - stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb
Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da sta revidentu pomoč in postrežba potrebna pri opravljanju treh življenjskih potreb od šestih (148. člen ZPIZ), revident ne izpolnjuje pogojev, ki jih za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo določa 22. člen ZVojI.
vojni invalid – zvišanje odstotka invalidnosti – nastanek sprememb na organizmu – izvid in mnenje zdravniške komisije - dokončnost izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje – glavna obravnava
Vojni invalid je po določbi 93. člena ZVojI upravičen do zvišanja odstotka invalidnosti le, če izkaže spremembo na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.
priznanje statusa vojnega invalida – civilni invalid vojne
Pravno relevantna dejstva iz 4. člena ZVojI za priznanje statusa civilnega vojnega invalida mora stranka dokazati s stopnjo gotovosti; revizija zoper odločbo prve stopnje, s katero se stranki prizna status vojnega invalida, mora biti opravljena v roku treh mesecev od dneva, ko je tožena stranka prejela zadevo.
status mirnodobnega vojaškega invalida – predlog za obnovo upravnega postopka – obnovitveni razlog – predhodni preizkus predloga za obnovo postopka – nov dokaz – verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira
V predhodnem preizkusu predloga za obnovo postopka mora pristojni organ med drugim ugotoviti, ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
status civilnega invalida vojne – zvišanje odstotka invalidnosti - dokazovanje
V postopku za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja mora invalid dokazati, da je verjetno nastala sprememba na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.
Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina.
Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.
obnova postopka - žrtve vojnega nasilja – status vojaškega vojnega invalida – dokazovanje – revizija – meje preizkusa izpodbijane sodbe – glavna obravnava
Glede na dejansko ugotovitev v obnovljenem postopku, na katero je Vrhovno sodišče vezano, je pravilna presoja sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da je v obravnavani zadevi podana le verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev, kar pa za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida ne zadostuje.
civilni invalidi vojne – zapuščen vojaški material – vzročna zveza – prekluzivni rok materialnega prava – zamuda roka za vložitev zahteve
Ob reševanju revizije je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila zahteva za priznanje statusa civilnega invalida vojne vložena po uveljavitvi ZVojI. Takega zahtevka pa po uveljavitvi ZVojI, to je po 1.1.1996, ni več dovoljeno vložiti. Ker gre za materialni zakonski rok, je s potekom tega roka stranka izgubila pravico za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne.
civilni invalidi vojne – zapuščen vojaški material – vzročna zveza – dovoljeni revizijski razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prekluzivni rok materialnega prava – zamuda roka za vložitev zahteve
Ob reševanju revizije je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila zahteva tožnika za priznanje statusa civilnega invalida vojne vložena prepozno. Takega zahtevka namreč po uveljavitvi ZVojI, to je po 1.1.1996, ni več dovoljeno vložiti.
vojni invalid - status in pravice - priznanje v republiki nekdanje SFRJ - izvrševanje odločbe v RS
Tožnik je državljan RS, status in pravice so mu bili priznani z odločbo pristojnega organa v nekdanji BiH, ki pa se na dan 25.6.1991 ni izvrševala v RS, saj je tožnik živel v BiH do 1994, torej pogoj izvrševanja odločbe v RS na dan 25.6.1991 ni izpolnjen.
revizija - pritožba, ki se obravnava kot revizija - vojaški vojni invalidi - dopustni revizijski razlogi - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje
Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. V reviziji izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje sodbe v revizijskem postopku. Materialno pravo, na katerega pravilno uporabo pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo.
uveljavljanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida
Določba 3. odstavka 121. člena ZVojI se uporablja za osebe, ki so zahtevo vložile pred uveljavitvijo ZVojI, pa statusa niso dobile zaradi prenizkega odstotka invalidnosti.
civilni invalid vojne – zapuščen vojaški material – vzročna zveza - odgovornost za škodo
Zapuščen vojaški material po 2. točki prvega odstavka 4. člena ZvojI je vojaški material, ki ostane po končani dejavnosti vojaških enot na določenem območju brez nadzora ali zaščite, ne da bi pred nastankom poškodbe posegla vanj katerakoli oseba. Če oseba s svojim neprevidnim ravnanjem povzroči eksplozijo, je pretrgana vzročna zveza med najdbo zapuščenega vojaškega materiala in nastankom poškodbe.
ZVojI člen 87, 87/2.ZUS-1 člen 85, 86, 91, 92, 107, 107/1, 107/2.
vojni invalidi - dedovanje denarnih prejemkov
Dediči po uživalcu denarnih prejemkov po Zakonu o vojnih invalidih lahko uveljavljajo izplačilo le tistih denarnih prejemkov, ki so ob uživalčevi smrti že zapadli v plačilo, pa še niso bili izplačani. Z novelo zakona, tudi če velja za nazaj, na novo določeni oziroma povišani denarni prejemki zapadejo v plačilo šele po uveljavitvi novele zakona, praviloma v roku, ki ga taka novela zakona določi.