• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 82.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 83.
    VSL sodba I Kp 588/05
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22707
    KZ člen 16, 215, 215/5, 16, 215, 215/5.
    zatajitev - prištevnost
    Pritožnica neutemeljeno navaja, da je obdolženi glede na to, da je

    tablice našel v grmovju, oblepljene z lepilnim trakom, upravičeno

    domneval, da gre za zavrženo stvar, ki jo je nekdo odvrgel, ker je ne

    potrebuje več in zato ni podan njegov naklep. Sodišče prve stopnje je

    glede na obdolženčev zagovor, da je tablice našel v grmovju, jih vzel

    ter pritrdil na svoje neregistrirano vozilo, ki ga je nato s

    predmetnimi tablicami uporabljal, ter glede na splošno znano dejstvo,

    da se registrske tablice dobijo pri pooblaščenem upravnem organu in

    jih je temu organu po preteku njihove veljavnosti ali v primeru

    najdbe tudi potrebno vrniti, utemeljeno zaključilo, da se je

    obdolženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja in ga je tudi hotel

    storiti.

    Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede obdolženčeve

    prištevnosti, ko pritožnica navaja, da je dejansko stanje glede tega

    dejstva ostalo nepopolno ugotovljeno. Po kazenskem pravu se duševna

    normalnost storilca predpostavlja in se je zato posebej ne ugotavlja

    in ne dokazuje. To predpostavko lahko omaje le sum, da je obdolženi

    dejanje storil v stanju neprištevnosti. Ker se tekom celotnega

    dokaznega postopka sodišču prve stopnje ni porodil dvom v

    obdolženčevo prištevnost, niti se na neprištevnost ni skliceval,

    pritožnica z navedbami, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega

    dejanja zasvojen z mamili, pravilnih razlogov sodišča prve stopnje ne

    more izpodbiti.

     
  • 84.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 1562/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01516
    ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - priposestvovanje služnosti
    Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

     
  • 86.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 87.
    VDS sklep Psp 619/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03703
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.
    izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov
    Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.

     
  • 88.
    VSL sklep I Cp 1792/2004
    14.12.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL51201
    SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.
    upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla
    Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

    za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

    solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

    solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

    tretje osebe solastnikom.

     
  • 89.
    VSL sklep III Cp 5370/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50790
    ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.
    izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

    dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

    izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

    določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

    vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

    odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

    stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

    stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

    za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

    bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

    dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

    zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

    Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

    po 1. odst. 116. člena ZPP.

     
  • 90.
    VSL sklep II Cp 4696/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51001
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
    Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

    tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

    dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

    tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

    zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

    nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

    dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

    sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

     
  • 91.
    VSL sklep II Cp 4961/2005
    14.12.2005
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51017
    ZNP člen 175, 175/3, 175, 175/3. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3. OZ člen 307, 307.
    sodni depozit - stroški postopka
    V skladu z določbo 307. člena OZ nosi stroške veljavne in

    nepreklicane položitve, kolikor presegajo stroške izpolnitve, upnik.

    Zato mora tudi v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita stroške

    sodnih taks načeloma nositi upnik in ne dolžnik, ki pa je kot

    predlagatelj postopka zavezanec za plačilo sodnih taks (prvi odstavek

    3. člena ZST). Povrnitev teh stroškov pa lahko zahteva od upnika,

    vendar najkasneje v predlogu za sprejem denarnega zneska v sodni

    depozit (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

     
  • 92.
    VSL sklep II Cp 3786/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50998
    ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.
    družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče
    Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

    razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

    lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

    mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

    z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

    določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

    bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

    stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

    predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

    Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

    lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

    lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

    zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

    hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

    funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

    zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

     
  • 93.
    VSK sodba I Cp 967/2005
    13.12.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01829
    ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1.
    skupno premoženje zakoncev
    Okoliščina, da premoženje, vozilo, ni v celoti odplačano ob nastanku spora oziroma ob razpadu skupnosti, tudi ni pravno odločilna, saj gre le za vprašanje dolgov, plačilo le-teh pa se reši v okviru pravil obligacijskega prava.

     
  • 94.
    VSK sklep I Cp 1650/2005
    13.12.2005
    sodne takse
    VSK01831
    ZST člen 4, 4/1, 5, 13, 14, 4, 4/1, 5, 13, 14.
    obročno plačilo
    Obročno plačilo takse je oblika taksne oprostitve.

     
  • 95.
    VSL sklep III Cpg 172/2005
    13.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05749
    ZGD člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
    dolžnik
    S tem, ko zakon določa, kdo je lahko dolžnik, ureja vprašanje, nad

    katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe

    že ZPPSL določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To

    so samostojni podjetnik, gospodarska družba, ki je organizirana v eni

    izmed pravno organizacijskih oblik, zadruga, poleg tega pa še druge

    pravne osebe ali fizične osebe, če tako določi poseben zakon.

    Upravnik stanovanjske hiše, ki je ustanovljen po določbah

    Stanovanjskega zakona ni gospodarska družba v smislu 3. odstavka 1.

    člena ZGD. Zato se nad njim stečajni postopek glede na določbo 1.

    odstavka 4. člena ZPPSL ne more opraviti.

     
  • 96.
    VSL sodba I Cpg 100/2003
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05704
    ZFO člen 26, 26/7, 26, 26/7. ZUS člen 2, 2/3. ZPP člen 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4, 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4.
    stvarna pristojnost upravnega sodišča - občina
    Za odločanje o sporih med lokalno skupnostjo in državo za

    plačilo sredstev iz 7. odst. 26. člena ZFO je stvarno

    pristojno upravno sodišče.

     
  • 97.
    VSK sodba I Cp 889/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01821
    ZPP člen 236, 236.
    dokazni predlog - zaslišanje prič
    Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.

     
  • 98.
    VSK sklep I Cp 806/2004
    13.12.2005
    nepravdno pravo
    VSK01753
    ZNP člen 118, 118/3, 118, 118/3.
    skupno premoženje - napotitev na pravdo
    Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna, so torej zgrešeni, saj se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je nasprotni udeleženec že postal lastnik osebnega avtomobila oziroma ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, saj samo datum sklenitve pogodbe glede na naravo leasing pogodbe še ne daje zanesljivega zaključka, da gre za skupno premoženje strank.

     
  • 99.
    VSK sklep II Cp 1242/2005
    13.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01582
    ZIZ člen 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33, 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33.
    denarna kazen - narok
    Če dolžnik ne predloži seznam svojega premoženja, postopa sodišče po 4. in 5. odstavku 31. člena in sicer, če dolžnik ne predloži seznama v določenem roku, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika, če pa dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. čl. ZIZ.

     
  • 100.
    VSK sklep I Cp 1162/2004
    13.12.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01751
    ZZK-1 člen 4, 147, 148, 149, 246, 246/1, 4, 147, 148, 149, 246, 246/1.
    zemljiškoknjižni predlog
    Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>