Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se ni mogla izogniti posledicam dejanja oškodovanca. Dokazati mora tudi, da je bilo njegovo dejanje nepričakovano in se tudi nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti.
KZ člen 326, 326/2, 326, 326/2. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
uvedba preiskave - utemeljen sum - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.
Upnik je sporočil sodišču prve stopnje, da je na podlagi sklepa spremenil ime firme in priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja navedeno dejstvo, ta je spremenil ime po izdaji sklepa o izvršbi. Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je upnik vseskozi isti subjekt, le njegovo ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga in izdaji sklepa o izvršbi. Sprememba firme gospodarske družbe ne pomeni spremembe stranke v postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je na predlog upnika uskladilo naziv stranke z vpisom v sodni register.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - subjektivni rok
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da citirano določilo VII. odstavka 38. člena ZIZ določa subjektivni in objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, vendar je pri tem preveč ozko in strogo razlagalo pomen subjektivnega roka oziroma besedice "takoj". Pri razlagi subjektivnega roka je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja, saj mora sodišče o stroških postopka odločiti v osmih dneh od prejema zahteve (VIII. odstavek 38. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršitelj kontinuirano opravljal izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe (dne 03.09.2004 neizveden rubež, dne 26.10.2004 neizveden rubež in dne 10.03.2005 neuspešen rubež), zato je upničino ravnanje, ko je za tri obračune hkrati vložila zahtevo za povrnitev stroškov, pa čeprav po poteku šestih mesecev od dneva, ko je izvršitelju poravnala prvi račun (dne 05.10.2004), oceniti kot racionalno. Rok šest mesecev glede na konkretne okoliščine primera ni nerazumni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, zato gredo upnici nadaljnji izvršilni stroški.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila pogodbe in poiskalo tudi skupen namen pogodbenikov, ta pa je bil, da se odmena za uporabo s strani toženk oziroma druge toženke plačuje v obdobju, v katerem, glede na tedanjo situacijo in po dogovoru, poslovni prostor koristi le tožena stranka.
predlog za izvršbo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Iz podatkov v zemljiški knjigi, v katere je sodišče vpogledalo na podlagi neposrednega dostopa do elektronske zemljiške knjige, sicer ne izhaja, da je dolžnik solastnik navedene nepremičnine, vendar pa je upnica s tem, ko je predlogu za izvršbo priložila overjen prepis Kupne pogodbe št. 10-VH2/28, izpolnila pogoj iz 3. odst. 168. člena ZIZ.
Sodišče je ugotovilo, da je pred lokalom najprej tožnik toženca odrinil, da je ta padel, sledilo je medsebojno prerivanje, zatem pa je toženec iz žepa potegnil izvijač in tožnika zabodel v stegno leve noge.
Izvedeni dokazni postopek pa ni potrdil tega, da naj bi se tožnik pred tožencem umaknil iz lokala z namenom dokončanja konflikta, temveč nasprotno, da je tudi sam privolil v njegovo nadaljevanje. Pritožbeno sodišče zato sprejema kot pravilno materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožnik v deležu 40% soodgovoren za utrpelo škodo.
Tožnica je utrpela potem, ko je bila toženi stranki naložena v plačilo odškodnina, novo škodo, prišlo je do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnice na psihičnem področju in s tem do nastanka nove negmotne škode. Šele naknadno je namreč oškodovanka izvedela za drugačen, večji obseg in drugačno, hujšo naravo poškodb, ta tedaj, ko se je priznala prvič odškodnina, ni bila znana, tudi njenega nastanka ni bilo mogoče predvideti,
Po oceni pritožbenega sodišča tožnica, na kateri je dokazno breme glede na ugotovljena dejstva v prvostopenjskem postopku, ni uspela dokazati, da je bil kupec nepremičnin, ki je sedaj kot tak tudi vpisan v zemljiško knjigo, pri sklepanju posla nedobroveren.
V obravnavanem primeru je odločilno vprašanje ali je pravica tožnice, ki zatrjuje pridobitev solastninske pravice na nepremičnini originarno na podlagi skupne gradnje, močnejša od lastninske pravice H. d.o.o., ki ima to svojo pravico vpisano v zemljiški knjigi.
Sodna praksa je zato tudi pred uveljavitvijo ZZK-1 in SPZ stala na stališču, da kadar zemljiškoknjižno stanje ni resnično ali popolno, ima za dobrovernega pridobitelja stvarnih pravic na nepremičninah, ta sicer relativna domneva, absolutni učinek (prim. tudi 1500 paragraf ODZ glede priposestvovanja). Gre torej za izjemo od splošnega načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
ZD v 59. členu določa, da lahko oporoko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Oporočna sposobnost se predpostavlja. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo nesposobnost.
ZOR člen 18, 154, 154/1, 184, 18, 154, 154/1, 184. ZC člen 84, 84. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1.
krivdna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - denarna enota - zakonito plačilno sredstvo
Gre za krivdno odgovornost prvo tožene stranke, ki se presoja po merilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je v 84. členu Zakona o cestah organizacijam za vzdrževanje cest nalagal v okviru obveznosti rednega vzdrževanja cest tudi zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času.
2.Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju RS. Čeprav se računi glasijo v italijanskih lirah oz. HRK, ob nakazani materialnopravni podlagi ne more biti nobenega dvoma, da lahko tožnik kot valuto izpolnitve uveljavlja tolar.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila
Za presojo razmerja je bistveno to, kako sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti in uresničevali pravice v medsebojnem razmerju, dokler ni med njima prišlo do spora.
Po 4.odst. 67.čl. ZOR so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke v pisni pogodbi.
Vlaganja niso bila v nasprotju z izrecno izraženo voljo tožnika.
Če je tožnik tožencu dopuščal, da je lokal preurejal in je zaradi njegovih vlaganj bilo tožnikovo premoženje obogateno, ima toženec pravico do tožnika terjati povračilo tistih izdatkov, ki pomenijo korist za tožnika.
OZ člen 165, 168, 168/2, 179, 182, 165, 168, 168/2, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - zamudne obresti
Tožnik kot oškodovanec je škodo odpravil in lahko zahteva zamudne obresti od dne, ko je bila škoda odpravljena. Po določbi 165. čl. OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, le-ta pa je bila znana in se je z odpravo škode spremenila v denarno škodo že pred vložitvijo tožbe. Tedaj je tudi nastala zamuda.
Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik zamudne obresti niso prenehale teči, poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.
Glede na 1. odst. 178. čl. ZOR se pri nesreči premikajočih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na strani tožnika je bilo zato dokazno breme, da je druga toženka odškodninsko odgovorna, to je, da je njeno nedopustno oz. protipravno ravnanje tožniku povzročilo škodo. Prav računalniška simulacija dinamike vožnje in analize trčenja namreč omogoča izvedencu natančno rekonstrukcijo in prikaz možnih potekov prometne nesreče.
V obravnavani zadevi ne gre za primer (izključitve iz članstva oz. nesprejema v članstvo), ampak je bil tožniku izrečen zgolj disciplinski ukrep začasne prepovedi lova, zoper katerega se je pritožil, občni zbor po njegovi pritožbi (še) ni odločil, ko torej sodno varstvo niti ni predvideno.
ZIZ člen 9, 9/5, 9, 9/5. ZZK-1 člen 86, 88, 86, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na nepremičnine
Zoper dolžnico I.Š. je bila dovoljena izvršba na podlagi verodostojne listine in je sklep v dajatvenem delu postal pravnomočen. V nadaljevanju izvršilnega postopka je upnica B.K. predlagala izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, čemur je izvršilno sodišče ugodilo in s sklepom z dne 24.12.2003 dovolilo izvršbo tudi na dolžničino nepremičnino. Niti pritožba niti ugovor ne zadržita izvršilnega postopka. Pri izvršbi na nepremičnine je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in ZIZ ne določa, da mora biti ta sklep pravnomočen, torej ne gre za izjemo, predvideno v 5.odst. 9.čl. ZIZ.