skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju
Na odločitev o tem, kakšen delež je katerega od zakoncev na skupnem premoženju, pridobljenem tekom trajanja zakonske zveze ne vpliva okoliščina, koliko kredita, s katerim je bilo pridobljeno skupno premoženje, je bilo že odplačanega do prenehanja zakonske skupnosti.
telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2.
poprava vloge - poprava predloga za izvršbo - vsebina pritožbe - nova dejstva - novi dokazi
Pritožba ni utemeljena, če je v njej naveden nov nezanesljiv dokaz. Ker iz pritožbi priloženega dopisa, v katerem upnica sodišče obvešča o novem naslovu dolžnice, ni razvidno, da je bil dopis tudi v resnici posredovan sodišču, pritožbi ni mogoče slediti.
preživnina za otroka - razmerje prispevkov staršev
Glede na ugotovljeno višino vsakomesečnih potreb otrok, ki jih pritožba ne izpodbija je sodišče prve stopnje pravilno očetu naložilo plačilo večjega deleža v denarju izraženih potreb otrok, saj prejema višji OD kot mati, ki je tudi v celoti obremenjena z vsakodnevno nego in oskrbo otrok.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL22981
KZ člen 169, 169/3. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - razžalitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje ni podrobno analiziralo obdolženčevega pisanja o zasebnem tožilcu, predvsem ne v zasebni tožbi izpostavljenih trditev, ki naj bi pomenile ne le razžalitve, pač pa tudi izraz zaničevanja do zasebnega tožilca, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Ker je dokazan namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice prenehalo ob njegovi izselitvi iz stanovanja. S tem je prenehala tudi pravica podstanovalca, izvirajoča iz podstanovalske pogodbe, še uporabljati to stanovanje.
Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.
2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.
V sklepu, s katerim odloči sodišče o načinu upravljanja, vzdrževanja in uporabe z nepremičninami, ki so skupno premoženje razvezanih zakoncev, mora sodišče odločiti tudi, v kakšnem sorazmerju nosita zakonca breme stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
ZPP (1977) člen 154/2, 154/3, 158/1, 154/2, 154/3, 158/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožeča stranka lahko umakne tožbeni zahtevek tudi tedaj, ko tožena stranka tekom postopka slednjega izpolni le deloma. Ob upoštevanju določbe 1. odst. 158. člena ZPP je tožeča stranka tudi v tem primeru upravičena do povračila bodisi sorazmernega dela stroškov postopka, kot to narekuje določba 2. odst. 154. člena ZPP, ob danih pogojih iz 3. odst. istega člena pa tudi do povračila vseh stroškov, ki jih je v postopku imela. Določbi 154. in 158. člena ZPP se namreč ne izključujeta, temveč dopolnjujeta in je zato potrebno upoštevati obe pri odmeri stroškov, ki jih je ob delni izpolnitvi zahtevka ter posledičnemu umiku tožbe potrebno priznati tožeči stranki.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Navedbe, da bi bilo potrebno znesek, ki je predmet izvršbe, zmanjšati, češ da blago ni bilo v celoti dobavljeno, ne predstavljajo ugovornega razloga, saj bi jih moral dolžnik uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.