kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30064
KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1.
goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje doslej še ni bilo do take mere razjasnjeno, da bi odpadli prav vsi pomisleki o pravilnosti prvostopnega krivdnega izreka, to pa zahteva ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo ponovno oceno.
nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija - kontinuirana kriminalna dejavnost - izkoriščanje iste priložnosti - enoten naklep
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obdolženčevo ravnanje kot nadaljevano kaznivo dejanje, saj je šlo v vseh primerih za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je ponavljala v kratkih časovnih presledkih, obdolženec je izkoriščal isto priložnost, ker je pridobival oškodovance s pomočjo časopisnih oglasov, pri njem pa je podan tudi enotesn naklep, zaradi česar je s stališča življenjskega in logičnega sklepanja potrebno šteti njegovo dejavnost kot enotno in kontinuirano, ker tvori celoto.
Izjava oškodovanca o odstopu od pregona je nepreklicna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Disciplinski organi se sami odločajo o izbiri disciplinskih ukrepov v okviru zakonskih določil, določil kolektivnih pogodb in internih splošnih aktov, sodišče pa lahko spremeni disciplinski ukrep le, če ugotovi, da omenjena določila niso bila upoštevana, ali če je izrečeni ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti.
S pravnim dejanjem pogodbe o prevzemu izpolnitve, po kateri je z izpolnitvijo ugasnila obveznost prevzemnika izpolnitve do stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil v celoti poplačan, je bila stečajna masa zmanjšana, saj je bila upnikova terjatev plačana iz sredstev stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
Sodišče je z začasno odredbo z dne 30. 4. 1998 prepovedalo toženki, da do pravnomočne rešitve spora obremeni in odtuji sporno nepremičnino. Toženkin ugovor zoper ta sklep je zavrnilo. Svojo odločitev je obrazložilo, da obstoje razlogi po čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe, predvsem pa, da je tožeča stranka izkazala za verjetno nevarnost, da bi z razpolaganjem s citirano nepremičnino bila uveljavitev njene terjatve precej otežena, če že ne onemogočena. Po določilih Zakona o obligacijskih razmerjih,ki obravnavajo izpodbijanje pravnih dejanj (čl. 280 in nadaljnji ZOR) je pravno dejanje dolžnikovega dolžnika v korist tretje osebe, dolžnikove soproge, možno izpodbijati. Zato se toženka začasni odredbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne more uspešno upirati iz razloga, da v sporu ni pasivno legitimirana. Njena pritožba zato ni utemeljena.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Po določbi 8. točke 55. člena ZIZ je mogoče v izvršilnem postopku uveljavljati le dejstva, na podlagi katerih je terjatev prenehala, in ki so nastopila v času, ko jih dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku (gospodarskem sporu), iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
Za vsak odmik od načrta oziroma pogodbenih del, mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. To da je naročnik hišo, v kateri je bil zgrajen dodatni kletni prostor prevzel, pa ne pomeni, da je dal soglasje za izgradnjo tega dodatnega prostora.
ZZK člen 21, 86, 21, 86. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
vknjižba - pogoj - komasacijski postopek
Obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo so bile priložene listine, ki jih predpisuje zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), iz predloženega pa tudi izhaja, da je bil komasacijski postopek do uveljavitve ZKZ tehnično dokončan. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo vknjižbo, da je bila parcela vložena v komasacijski sklad in se izbriše ter se vpiše novo nastala parcela.
ZKP člen 366, 366/1, 402, 402/3, 366, 366/1, 402, 402/3.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Ker je obtoženec kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijani sodbi zamudil 15-dnevni pritožbeni rok, saj je pritožbo zoper sodbo vložil šele 7 dni po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno. Pritožbeno sodišče je zato obtoženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožena stranka predložila potrdilo, da je bila imetnica stanovanjske pravice, je sodišče prve stopnje premalo ugotovilo dejansko stanje, ker je štelo, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, ker ni predložila stanovanjske pogodbe.
vloga - nepopolna vloga - predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo
Upnik ni dolžan v izvršilnem predlogu navesti, za katero obdobje izterjuje zaostalo preživnino, zadostuje že znesek zaostalih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je upnikov predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da ta predloga v roku ni dopolnil.
Pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe je sodišče spregledalo, da je upnik z vlogo z dne 29.9.1999 opravičil svojo odsotnost zaradi neodložljivih obveznosti v službi dne 5.10.1999, ko naj bi potekal rubež. O tem odločilnem dejstvu ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.