Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
ZPPSL člen 15, 27, 27/2, 27/3, 71, 15, 27, 27/2, 27/3, 71. ZPP člen 110/2, 110/3, 110/2, 110/3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - predujem za stroške - podaljšanje roka za plačilo predujma
V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
ZPP (1977) člen 144, 144. ZIP člen 8, 8/3, 8, 8/3.
sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - vročanje - odklonitev sprejema
Kadar dolžnik, na katerega je naslovljen sklep o izvršbi le tega brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v stanovanju ali pa nabije na vrata stanovanja. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408, 403, 404, 405, 406, 407, 408. SZ člen 129, 129/3, 129, 129/3. ZSR člen 40, 40.
službeno stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - začasna uporaba - dodelitev stanovanjske pravice - alternativna obveznost
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
razmerja med izvenzakonskima partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - zahtevek za preživnino po razpadu izvenzakonske skupnosti - verzijski zahtevek
Preživninski zahtevek se lahko po 81. členu ZZZDR le izjemoma uveljavlja kasneje in ne takoj po razpadu izvenzakonske skupnosti, in sicer, če ga izvenzakonski partner iz upravičenih razlogov ni uveljavljal takoj, ob tem, da to stori takoj potem in ob nadaljnjem pogoju, da so okoliščine, na katere se opira tak zahtevek, obstajale že v času razpada izvenzakonske skupnosti. Aktivno legitimiran za verzijski zahtevek je tako po 218. členu ZOR kot tudi po 133. členu ZZZDR (lex specialis) tisti, ki je imel izdatke s preživljanjem preživninskega upravičenca in ne oseba, zaradi katere so nastali (preživljana oseba).
Tožbe za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče vložiti zoper "neznane dediče" zemljiškoknjižnega lastnika. Tako označeni toženi stranki tudi ni mogoče postaviti začasnega zastopnika v smislu 84. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo, zakaj je ugotovilo, da je bil prav obravnavani starejši mladoletnik storilec kaznivega dejanja, ki ga je zanikal. Pritožba ni mogla omajati takih zaključkov sodišča prve stopnje.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20569
KZ člen 217, 217/1, 217/4, 217, 217/1, 217/4. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja
Iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost
Malomarnost obdolženke pri kršitvi cestnoprometnih predpisov se izkazuje s tem, da je zavila na parkirni prostor ob cesti čeprav je vedela za kolesarja, ki je peljal v smeri naravnost na kratki razdalji za njo, hitro na športnem kolesu, računajoč, da bo manever zavijanja končala pravočasno.
stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - trajanje
Pri določitvi trajanja stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila je potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki se nanašajo na kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. KZ.
Dejansko stanje v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja varnosti je popolno in pravilno ugotovljeno, glede na dosedanjo neoporečnost in glede na težo kaznivega dejanja pa je v okviru pogojne obsodbe določena preizkusna doba predolga, zato je skrajšana na eno leto.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožena stranka bi morala poskrbeti za dodatno zaščito nizkega štedilnika s postavitvijo zaščitne zaslonke in poučiti tožnico o nevarnosti dela na ali ob nizkem štedilniku. Ker tega ni storila, je tožena stranka tožnici odgovorna za škodo, ki jo je slednja utrpela v delovni nesreči. Tožena stranka bi po 1. odst. 154. člena ZOR morala dokazati, da za to škodo ni kriva, kar ji pa ni uspelo, kot tudi ne, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode.
dopolnilni sklep - postopek za delitev stvari v solastnini
Po poteku pritožbenega roka ni več mogoče zahtevati dopolnitve sklepa o razdelitvi nepremičnin, ki so bile v solasti udeležencev postopka, s tem da naj bi se določile obresti od vrednosti deleža, ki ga mora prevzemnik stvari plačati ostalim solastnikom.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je obrazložen s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor. Izpovedbe priče S.K. in oškodovancev hkrati s potrdili o zasegu predmetov in izvedeniškim mnenjem grafologinje so vsekakor okoliščine, ki potrjujejo zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja utemeljenosti suma, vse navedene dokaze pa potrjuje še obdolženčevo pisno priznanje in obžalovanje.
Po členu 77 ZIZ je za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če upnik v predlogu ne navede lokacije stvari, je za odločanje o takem predlogu krajevno pristojno sodišče po sedežu stalnega ali začasnega prebivališča dolžnika oziroma njegovega sedeža.