denarna odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti se ne presoja nič strožje od duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali skaženosti ali strahu.
Djestvo, da je tožnik imel že pred obravnavano poškodbo - deformacijo nosu, ukrivljen nos, je pomembno pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Utemeljeno je sodišče prve stopnje, kljub obtoženčevi predkaznovanosti, obtožencu izreklo pogojno obsodbo. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo številne olajševalne okoliščine (časovno odmaknjenost dejanja, okoliščino, da je obtoženec z dejanjem povzročeno škodo povrnil takoj po dejanju, njegov spremenjen način življenja). Pravilno pa je sodišče prve stopnje pri izreku kazenske sankcije obtožencu presodilo tudi, da niso izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe iz 53. čl. KZ.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
zastavna pravica - sodna poravnava - prodaja nepremičnine dolžnika - ugovor - neutemeljen ugovor
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika ima moč sodne poravnave, v izvršilnem postopku torej naravo izvršilnega naslova. Ker se v izvršilnem postopku izvršilni naslovi le prisilno izvršujejo, izvršilno sodišče ne more posegati v sam izvršilni naslov. Dolžnik zato lahko kot ugovorni razlog navajala le, da je sporazum razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, to pa na način, kot se lahko razveljavi sodna poravnava, torej s sodbo, izdano po izvedenem pravdnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
Ugovor se lahko vloži tudi po izteku osemdnevnega ugovornega roka, vendar le, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova.
Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
V primeru, če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem.
Glede na to, da je šlo za zelo majhno količino mamila (0,4 gr marihuane), katero je policist zasegel še pred kajenjem, škodljivih posledic z dejanjem obtoženca ni bilo. Iz izpovedi mladoletnika pa tudi izhaja, da takrat ni šlo za njegov prvi stik z mamilom in da je sam prosil obtoženca, da skupaj pokadita "joint". Sodišče druge stopnje pri presoji obtožencu očitanega dejanja tudi ni moglo mimo osebnih okoliščin obtoženca, ki do sedaj še ni bil kaznovan in ki je v času storitve dejanja bil mlajši polnoletnik ter sta mu v letu pred dejanjem umrla starša in od takrat dalje živi sam in se sam s priložnostnimi deli tudi preživlja. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje dejanje obtoženca ocenilo kot dejanje majhnega pomena po določbi 14. čl. KZ ter zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe.
Lastnik mora plačevati stroške upravljanja ne glede ali je sklenil pogodbo o upravljanju, če so tako pogodbo podpisali lastniki, katerih solastninski delež presega eno polovico.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu z 53. členom ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.