V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - začasna odredba - varstvo koristi otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi je potrebno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine, pri čemer je pri tehtanju, kakšna odločitev je v skladu s koristmi otrok, potrebno predvsem ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti in predvidevati bodoče izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.
umik obtožbe - oškodovanec - domneva o nenameravanem nadaljevanju pregona - opozorilo o posledici neopravičenega izostanka
Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20500
KZ člen 11, 133, 133/1, 11, 133, 133/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
lahka telesna poškodba - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje nekritično sledilo oškodovancu, da obdolženca ni udaril in proti njemu zamahoval z roko kljub dejstvu, da sta obdolženčevo trditev o tem, da ga je najprej udaril v obraz oškodovanec, potrdili dve priči, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno in najbrž tudi zmotno, saj ni ugotavljalo, ali je oškodovančeva prijateljica, ki je v celoti potrdila njegovo verzijo dogodka, sploh lahko videla tisti del konflikta med obdolžencem in oškodovancem, ki je odločilnega pomena za presojo, ali je obdolženec ravnal v silobranu, ko je z udarcem v nos povzročil lahko telesno poškodbo oškodovancu. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20952
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
razžalitev - identiteta obtožbe in sodbe
Iz zasebne tožbe namreč izhaja, da naj bi obdolženka dvakrat razžalila zasebno tožilko, ko je nanjo vpila "Kurba, italijanska kurba, ta kurba ne bo pazila mojega otroka" in sicer najprej pred lokalom ter nato čez 10 do 15 minut pred stanovanjskim blokom. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje opis kaznivega dejanja spremenilo tako, da je ločilo oba dogodka, ki sta si sledila eden drugemu in dvakrat citiralo besede, ki jih je obdolženka izrekla, je izrek napravilo bolj razumljiv in še vedno v mejah opisa dejanja po zasebni tožbi, zato se sodba nanaša na dejanje, ki je bil predmet obtožbe in je podana identiteta med obtožbo in sodbo. Kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tako ni podana.
Tožeča stranka je prostovoljno poravnala tuj dolg, zato ji gredo zamudne obresti od dne, ko dolžnika postavi v novo zamudo (tokrat proti tožeči stranki).
vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 168, 168/5, 169, 168, 168/5, 169.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks le izjemoma, in sicer le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
ZOR člen 173, 174, 175, 176, 177, 173, 174, 175, 176, 177.
objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je bila tožena stranka imetnik stružnice. Pritožbenega sodišča tako ne prepričajo navedbe pritožbe o tem, da stružnica ni bila njihova last, saj takšne trditve dokazi, izvedeni na prvi stopnji, ne potrjujejo. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala pri delu s stružnico kot nevarno stvarjo, po načelu objektivne odgovornosti.
Za strah je primerna odškodnina 50.000,00 SIT; tožniku gre le odškodnina za sekundarni strah, saj primarni ni bil ne dalj časa trajajoč ne posebej intenziven; za telesne bolečine 600.000,00 SIT glede na trajanje in stopnjo ter obseg bolečin kot tudi nelagodnosti med zdravljenjem; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 400.000,00 SIT, saj je zmanjšanje nastalo v manjši meri, a je zaradi tožnikove sorazmerne mladosti treba upoštevati tudi trajanje škode v bodočnosti.
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.
Iz listin v spisu ne izhaja odločilno dejstvo za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. člena ZIZ: da se je v tem izvršilnem postopku poleg žage zarubila še katera druga stvar, ki ne bi bila prodana na drugi javni dražbi.