Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 4, 4/2, 4/2-2. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti stranko plačila sodne takse le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njena sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
ZOR člen 277, 277/2, 279, 279/2, 399, 399/1, 399/2, 400, 400/2, 277, 277/2, 279, 279/2, 399, 399/1, 399/2, 400, 400/2.
pogodbene obresti - zamudne obresti po pogodbeni obrestni meri
Stranki se lahko veljavno dogovorita, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti. Omejitev iz 1. odst. 399. čl. ZOR velja med fizičnimi osebami, medtem ko najvišja dopustna pogodbena obrestna mera za druge subjekte ni predpisana.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoj
Ker upnik izkazuje za verjetno le, da njegova terjatev obstoji oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ne zatrjuje pa nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja z njegovim premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena niti ne da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 270. čl. ZIZ.
zastavna pravica - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Na podlagi seznama zaostalih obveznosti dolžnika dovoljeno zavarovanje terjatev z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini še ne spreminja dolžnikovega premoženjskega stanja in ne ogroža preživljanja dolžnika.
Predpisana je pripoznava tožbenega zahtevka in ne dejstev v zvezi z zahtevkom. Priznanje podpisa na pogodbi še ne pomeni priznanje terjatve iz pogodbe.
ZPP člen 206, 339/1, 339/2, 339/2-14, 206, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Prvostopno sodišče mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopne odločitve ni moč preizkusiti. Odločitev o reševanju predhodnega vprašanja se mora nanašati na pravno razmerje med subjektivno istimi pravdnimi strankami.
varnostni ukrep - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Pri ponovni odločitvi glede trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu mora sodišče prve stopnje presoditi ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje tega varnostnega ukrepa v zdravstvenem zavodu, glede na njegovo kurativno naravo in namen ukrepa, da je odprava storilčeve nevarnosti ali pa so podani le še medicinski razlogi za izvajanje zdravstvenega ukrepa, to je zdravljenja ambulantno, kar pa pogojuje ustavitev varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
motenje posesti - dejansko stanje - motilno dejanje - restitucija
Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20956
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožba utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni v zadostni meri ukvarjalo z odločilnim dejstvom, ki izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, da je na kritičnem odseku ceste (zaradi širine vozišča 4,10 metra) srečevanje nemogoče, če oba voznika pred srečevanjem ne prilagodita vožnje in položaja na vozišču. Prometna situacija (preglednost 92 metrov) pa je obema voznikoma, ki sta vozila drug proti drugemu, omogočala, da bi pravočasno reagirala na nevarnost in zagotovila pogoje za varno srečevanje. Ker izvedenec ni ugotovil, s kakšno hitrostjo je vozila oškodovanka iz nasprotne smeri, ter tudi ni upošteval vseh objektivnih podatkov za ugotovitev njene vožnje pred trčenjem, ki izhajajo iz skice prometne nezgode, obstaja dvom v pravilnost njegove časovno potne analize in s tem tudi zaključkov, ki iz te nepopolne analize izhajajo, in na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, da je prometno nesrečo povzročil obtoženec, ker je pred nesrečo vozil po sredini vozišča in s tem onemogočil nasproti vozečemu vozilu srečanje in vožnjo mimo in ker ni takoj reagiral tako, da bi umaknil svoje vozilo k desnemu robu vozišča, zaradi česar je prišlo do trčenja med obema voziloma.
Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče mora pri določanju višine preživninske obveznosti poleg materialnih možnosti staršev ugotoviti tudi kolikšne so potrebe otroka. Če namesto tega zgolj navaja, da so potrebe otroka običajne, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dednopravne pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker zapustnica v izročilni pogodbi ni izrecno navedla, da se pogodba nanaša tudi na premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, prednika ne moreta zahtevati, da sodišče v zapuščinskem postopku odloči, da vrnjene nepremičnine pripadejo prevzemnikom.