Navedba v predlogu za sodno določitev meje, da med sosednjima parcelama ni mejnikov, še ne pomeni, da meja ni sporna. Vkolikor bi bilo sodišče prve stopnje glede na tako vsebino predloga v dvomu glede obstoja tega dejstva, bi moralo ravnati v skladu s 108.členom ZPP in predlagateljico pozvati na dopolnitev predloga. Šele če ta predloga v določenem roku ne bi dopolnila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.
Ker izguba osebnega dohodka in opustitev plačevanja davščin in prispevkov od obrti ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem toženca, ni podlage za njegovo odgovornost.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
ZPPSL člen 15, 27, 27/2, 27/3, 71, 15, 27, 27/2, 27/3, 71. ZPP člen 110/2, 110/3, 110/2, 110/3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - predujem za stroške - podaljšanje roka za plačilo predujma
V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Urgenca za pospešitev postopka, ki zgolj opozarja na prepočasno delovanje sodišča, ni obrazložena vloga, zato gre odvetniku nagrada le za kratek dopis, ne pa po vrednosti predmeta izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 51, 51/2, 52. ZIP člen 251c, 251c.
nepremičnina - nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev
Za odločitev v pravdi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nakdanji tožničin mož, tožnica pa zatrjuje, da so te nepremičnine njuno skupno premoženje, je kot bistveno najprej treba rešiti vprašanje, od kdaj do kdaj je trajala zakonska zveza tožnica z njenim nekdanjim možem in ali je bila sporna nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. Če se ugotovi, da predmetne nepremičnine predstavljajo skupno premoženje nekdanjih zakoncev, pa je v nadaljevanju treba ugotoviti, ali jih je tožničin mož obremenil brez ženinega soglasja. Če je bilo temu tako, je predmet izvršbe lahko le 1/2 nepremičnin, saj jih je tožničin mož lahko obremenil le do višine svojega deleža na skupnem premoženju. Dobrovernost toženca pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice s tožničinim nekdanjim možem za odločitev ni bistvena okoliščina, saj so bile predmet sporazuma nepremičnine in ne premičnine.
Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.
ZGD člen 134, 580, 580/5, 580/6, 134, 580, 580/5, 580/6.
kapitalska družba - odgovornost družbenikov
Z določbami ZGD v določenih rokih neusklajene obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini se niso preoblikovale v družbe z neomejeno odgovornostjo, temveč se je izpostavila (le) dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov oz. delničarjev. Ker pa so se morale takšne neusklajene kapitalske družbe likvidirati, je imela obravnavana določba ZGD pomen le na relativno kratko časovno obdobje. Zato je ta odgovornost družbenikov lahko bila vezana le na čas, ki ga je ZGD postavil za zadnji rok uskladitve, torej (le) za obveznosti, ki so za družbo nastale od izteka roka za uskladitev do likvidacije, oz. še 5 let po prenehanju družbe.
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
ZIZ člen 41, 41/3, 41, 41/3. ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 22, 24, 24/1, 25.
sporazum o krajevni pristojnosti - spor o pristojnosti
Za primer sklenjenega dogovora strank o krajevni pristojnosti ZIZ določa v tretjem odstavku 41. člena: če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakup stanovanja in izterjava izvršilnih stroškov - ugovor dolžnika po izteku roka - stroški ugovornega postopka
Če je dolžnik v postopku izvršbe zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu šele tekom izvršilnega postopka in hkrati podal ugovor po izteku roka, je ta ugovor potreben in mu mora upnica povrniti stroške, nastale v zvezi z ugovorom, ki mu jih je zaradi odklonitve sprejema dolžnikove izpolnitve obveznosti - ponudbe za nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji po izvršilnem naslovu, glede katerega je tudi sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo,da ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. Stanovanjskega zakona, neutemeljeno povzročila. V predmetnem postopku za uveljavitev nedenarne terjatve gre namreč za specifično situacijo, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša z uveljavljanjem ugovora neprimernosti stanovanja po kriterijih iz 5. čl. Stanovanjskega zakona (tudi v nedogled), in s tem uveljavljanje neizpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v določenem roku in sicer povzroči izrek denarne kazni ali tudi njeno kasnejšo izvršitev po uradni dolžnosti ter ponovni izrek prestane denarne kazni oz. ponovitev postopka, katerega potek sicer natančno opisuje 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse dokler ji dolžnik pod pogoji izvršilnega naslova ne ponudi stanovanja, ki bi bilo po njenem prepričanju primerno oz. dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zakonsko limitiranega zneska. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.