Pritožba nima prav, ko trdi, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi napadene sodbe glede vrste naklepa, s katerim je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje v razlogih res navaja, da pri obdolžencu ugotavlja eventualni naklep, vendar ta ugotovitev v ničemer ne nasprotuje izreku sodbe. V njem namreč ni zapisano, da bi obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 192, 192/1. ZIP člen 265, 265.
začasna odredba
Upnikovega predloga za subjektivno spremembo predloga za izdajo začasne odredbe pritožbeno sodišče v tem postopku ne more obravnavati, ker je takšna sprememba dovoljena le do odločitve o predlagani začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje (prim. 1. odst. 192. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor je v tolikšni meri obrazložen in s tem utemeljen, ker za trdite o cesiji ni predložen dokaz, da ga je treba vzeti za utemeljenega in zato pritožbi - ugovoru ugoditi in sklep v 2. točki razveljaviti ter poslati pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.
ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolnjuje ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se ob odsotnosti sporazuma med upnikom in dolžnikom, obveznosti vračunajo po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Dolžnica je ob izpolnitvi jasno določila, da se znesek 17.494,00 SIT, ki ga je plačala, nanaša na terjatev upnice na podlagi sodbe P 115/97, zato dejstvo, da je upnica isti znesek upoštevala v drugi pravdni zadevi na vračunanje obveznosti ne vpliva.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
S tem ko je toženec zamenjal ključavnico na lokalu v katerem je po pogodbi obratoval tožnik in mu s tem onemogočil vstop v lokal, potem ko tudi ta ni v celoti izpolnil svoje obveznosti, je očitno da je toženec razdrl pogodbo, tožnik pa, ko je zahteval vrnitev tistega, kar je že izpolnil, na to pristal.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20500
KZ člen 11, 133, 133/1, 11, 133, 133/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
lahka telesna poškodba - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje nekritično sledilo oškodovancu, da obdolženca ni udaril in proti njemu zamahoval z roko kljub dejstvu, da sta obdolženčevo trditev o tem, da ga je najprej udaril v obraz oškodovanec, potrdili dve priči, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno in najbrž tudi zmotno, saj ni ugotavljalo, ali je oškodovančeva prijateljica, ki je v celoti potrdila njegovo verzijo dogodka, sploh lahko videla tisti del konflikta med obdolžencem in oškodovancem, ki je odločilnega pomena za presojo, ali je obdolženec ravnal v silobranu, ko je z udarcem v nos povzročil lahko telesno poškodbo oškodovancu. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20952
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
razžalitev - identiteta obtožbe in sodbe
Iz zasebne tožbe namreč izhaja, da naj bi obdolženka dvakrat razžalila zasebno tožilko, ko je nanjo vpila "Kurba, italijanska kurba, ta kurba ne bo pazila mojega otroka" in sicer najprej pred lokalom ter nato čez 10 do 15 minut pred stanovanjskim blokom. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje opis kaznivega dejanja spremenilo tako, da je ločilo oba dogodka, ki sta si sledila eden drugemu in dvakrat citiralo besede, ki jih je obdolženka izrekla, je izrek napravilo bolj razumljiv in še vedno v mejah opisa dejanja po zasebni tožbi, zato se sodba nanaša na dejanje, ki je bil predmet obtožbe in je podana identiteta med obtožbo in sodbo. Kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tako ni podana.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
Ker že v stečajnem postopku imetništvo delnic ni bilo prerekano, ampak je bilo nasprotno tožeči stranki izrecno priznano, pritožbena trditev, da je njen uspeh v tem, da ji je lastništvo delnic tožena stranka izrecno prvič priznala šele v tem postopku, ne drži. Po kriteriju uspeha v pravdi mora stranka, ki v pravdi popolnoma propade, nasprotni stranki povrniti njene stroške (1. odst. 154. člena ZPP/77).
Očitna pisna pomota je nedvomno nastala, ko je sodišče prve stopnje takso za odgovor na tožbo odmerilo v znesku 135.000,00 SIT, pri sami odmeri stroškov po stroškovniku pa upoštevalo napačen znesek 105.000,00 SIT.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
ZPP člen 206, 339/1, 339/2, 339/2-14, 206, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Prvostopno sodišče mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopne odločitve ni moč preizkusiti. Odločitev o reševanju predhodnega vprašanja se mora nanašati na pravno razmerje med subjektivno istimi pravdnimi strankami.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Sodišče prve stopnje je obdolžencu, ki ima poklic (poklicni voznik) in je za delo sposoben, v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka. Stroški kazenskega postopka predstavljajo stroške izdelave izvedenskega mnenja ter povprečnino, katero pa je sodišče prve stopnje odmerilo na zakonskem minimumu. Ne iz podatkov spisa, ne iz navedb v pritožbi ne izhaja, da bi obdolženec ne bil sposoben za delo; zgolj sklicevanje pritožbe na obdolženčevo nezaposlenost, pa še ne predstavlja zakonskih razlogov za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. SZ člen 44, 117, 44, 117.
prodaja stanovanja - podlaga - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - neupravičena obogatitev
Dolžnost plačevanja najemnine je bila tožničina dolžnost, temelječa na Stanovanjskem zakonu in to do trenutka, ko je bilo s sodno odločbo toženi stranki naložena obveznost s tožečo stranko skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje. Zato kljub naknadni sklenitvi kupoprodajne pogodbe za stanovanje ni prišlo do nobenega neupravičenega prikrajšanja oziroma obogatitve brez pravne podlage na nobeni strani.
Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče mora pri določanju višine preživninske obveznosti poleg materialnih možnosti staršev ugotoviti tudi kolikšne so potrebe otroka. Če namesto tega zgolj navaja, da so potrebe otroka običajne, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
motenje posesti - dejansko stanje - motilno dejanje - restitucija
Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj