ZPP člen 73, 73/5, 363, 363/2, 73, 73/5, 363, 363/2.
sklep - pritožba - zavrženje pritožbe
Če zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, čeprav je stranka vložila pritožbo v skladu z napačnim pravnim poukom, da ima pravico do pritožbe.
ZZZDR člen 58, 59, 59/1, 58, 59, 59/1. ZTLR člen 47, 47/1, 47, 47/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - obstoj premoženja
V skladu z določbo prvega odstavka 47. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lastninska pravica preneha, če je stvar uničena. Skupno premoženje zakoncev je skupna lastnina, ta pa le ena od oblik lastninske pravice, ki kot je bilo zgoraj pojasnjeno na uničenih stvareh ne more obstajati. Glede na izrecen ugovor tožene stranke, ki je pojasnila, da od vseh predmetov, ki so predmet tožbenega zahtevka obstaja le še omara v spalnici, glede na izjavo tožeče stranke, da ne ve, -ali sporne premičnine še obstajajo, predvsem pa glede na dejstvo, da je življenjska skupnost pravdnih strank prenehala v letu 1984, torej pred 15 leti, da so bile najnovejše od spornih premičnin kupljene v letu 1981, torej pred 18 leti, nekatere pa celo pred 20 leti ter da velik del teh premičnin predstavlja izrazito potrošne predmete, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku, ugotoviti ali premičnine še obstajajo, oziroma bi to morala dokazati tožeča stranka.
ZST člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZPP člen 111, 111/2, 351, 352, 111, 111/2, 351, 352.
pravočasnost pritožbe
Če so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 192, 192/1. ZIP člen 265, 265.
začasna odredba
Upnikovega predloga za subjektivno spremembo predloga za izdajo začasne odredbe pritožbeno sodišče v tem postopku ne more obravnavati, ker je takšna sprememba dovoljena le do odločitve o predlagani začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje (prim. 1. odst. 192. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP).
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 177, 154, 154/1, 154/3, 177.
odškodninska odgovornost
Za pravilno oceno odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, za oceno torej, ali je tožnikova škoda v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je potrebno ugotoviti, ali je tožnik lahko z zatrjevano telesno poškodbo še kar 10 dni delal brez zdravnikove pomoči na svojem delovnem mestu.
Po mnenju centra za kriminalistično tehnične preiskave ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika.
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor zoper sklep o izvršbi, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Če restitucijski del zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti natančno ne opredeljuje z motitvenim dejanjem narejenih poškodb na zemljišču, odpravo katerih tožnik zahteva, kot tudi ne opisa storitve, s katero naj se odpravi poškodbe na zemljišču, ta del tožbenega zahtevka objektivno ni določen in ni izvršljiv. Zato ga je treba zavrniti.
izterjava prispevkov - stroškov za vzdrževanje hiše
Odločitev toženca, da odkloni plačilo sorazmernega dela stroškov uporabniku hiše, je zoper določilo čl. 28 SZ. Za primer, da se z ukrepi upravnika ne strinja, se mora poslužiti možnosti, ki mu jo v čl. 28 Stanovanjski zakon ponuja - to je ugovora in predlagati sklic lastnikov stanovanj in skušati spor skupno urediti.
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep (o prisilni izterjavi sodne takse) pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77.
Ker sta se stranki dogovorili za obročno odplačevanje terjatve, to niso občasne terjatve in zato ne veljajo določila člena 372 ZOR o triletnem zastaralnem roku.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
Obdolženčevo sposobnost razsojanja in obvladovanja v času, ko je vbrizgal heroin pokojnemu oškodovancu, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke nevropsihiatrične stroke in slednja pri obdolžencu ni ugotovila nič takega, kar bi bistveno vplivalo na njegovo prištevnost.
Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
Obdolženčevo ravnanje, ko je najprej odklonil preizkus alkoholiziranosti, ko zatem ni upošteval prepovedi vožnje, ki sta mu jo izrekla policista, in ko je na koncu poskusil preprečiti svojo privedbo na policijsko postajo na ta način, da je enega od policistov s plinskim razpršilcem iz neposredne bližine posprejal v oči, nikakor ni mogoče šteti za bagatelno dejanje, kot to navaja pritožba.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.