zavarovanje terjatve - začasna odredba - res iudicata
Obveznost sodišča, da po prejemu pravovarstvenega zahtevka preizkusi, ali je o stvari že pravnomočno odločeno, izhaja iz načela pravne varnosti. Prepoved ponovnega odločanja o isti zadevi preprečuje možnost obstoja kontradiktornih odločb. Zato je tudi v postopku zavarovanja po ZIZ na mestu smiselna uporaba določb ZPP, tudi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP skladno s 15. členom ZIZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20922
KZ člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
odločba o kazni - pravilna odmera kazni
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo vse obteževalne in olajševalne okoliščine za oba obtoženca, ki sta bila res že večkrat kaznovana (prvoobtoženi sedemkrat in drugoobtoženi dvakrat), vendar sta storitev kaznivih dejanj odkrito priznala in jih obžalovala, pri čemer vrednost stvari ni velika ter sta vsa dejanja izvršila pod vplivom alkohola, bosta izrečeni kazni enega leta in enega meseca zapora ter treh mesecev zapora pri obeh obtožencih dosegla namen kazenskopravnega varstva. Pritožbo državne tožilke, ki se je zavzemala za izrek višjih zapornih kazni, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvajanje dokazov
Sodišče mora izvesti tiste predlagane dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev, druge upravičeno zavrne. Za ugotavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja so odločilna dejstva dobroverna posest, čas in veljavni pravni naslov, če se zatrjuje.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Po določbi 8. točke 55. člena ZIZ je mogoče v izvršilnem postopku uveljavljati le dejstva, na podlagi katerih je terjatev prenehala, in ki so nastopila v času, ko jih dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku (gospodarskem sporu), iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi utemeljeval trditev, da upniku ničesar ne dolguje, niti ni predložil dokazov o neobstoju terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja, da mora biti obrazložen v skladu s 53. členom ZIZ (peti odstavek 62. člena istega zakona).
zavarovanje - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - odlog vknjižbe zastavne pravice - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja
Določbe Zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona, ki ureja zavarovanje drugače določeno. Zakon o izvršbi in zavarovanju v delu, ki ureja zavarovanje terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, instituta odloga vknjižbe zastavne pravice ne predvideva. Smiselna uporaba določb o odlogu izvršbe pa glede na namen in učinek zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, in sploh same narave zavarovanja terjatev, ni možna.
preživnina za otroka - razmerje prispevkov staršev
Glede na ugotovljeno višino vsakomesečnih potreb otrok, ki jih pritožba ne izpodbija je sodišče prve stopnje pravilno očetu naložilo plačilo večjega deleža v denarju izraženih potreb otrok, saj prejema višji OD kot mati, ki je tudi v celoti obremenjena z vsakodnevno nego in oskrbo otrok.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL22981
KZ člen 169, 169/3. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - razžalitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje ni podrobno analiziralo obdolženčevega pisanja o zasebnem tožilcu, predvsem ne v zasebni tožbi izpostavljenih trditev, ki naj bi pomenile ne le razžalitve, pač pa tudi izraz zaničevanja do zasebnega tožilca, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Ker je dokazan namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice prenehalo ob njegovi izselitvi iz stanovanja. S tem je prenehala tudi pravica podstanovalca, izvirajoča iz podstanovalske pogodbe, še uporabljati to stanovanje.
ZPP (1977) člen 154/2, 154/3, 158/1, 154/2, 154/3, 158/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožeča stranka lahko umakne tožbeni zahtevek tudi tedaj, ko tožena stranka tekom postopka slednjega izpolni le deloma. Ob upoštevanju določbe 1. odst. 158. člena ZPP je tožeča stranka tudi v tem primeru upravičena do povračila bodisi sorazmernega dela stroškov postopka, kot to narekuje določba 2. odst. 154. člena ZPP, ob danih pogojih iz 3. odst. istega člena pa tudi do povračila vseh stroškov, ki jih je v postopku imela. Določbi 154. in 158. člena ZPP se namreč ne izključujeta, temveč dopolnjujeta in je zato potrebno upoštevati obe pri odmeri stroškov, ki jih je ob delni izpolnitvi zahtevka ter posledičnemu umiku tožbe potrebno priznati tožeči stranki.