Služnostna pravica se ustanovi zaradi potreb gospodujočega zemljišča zato okoliščina, ki se nanaša na služeče zemljišče za ugotovitev prenehanja služnosti ni relevantna. Upoštevajo se le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče. Pri ustanovitvi služnosti s sodno poravnavo ni nujno, da obstaja objektivna korist za nastanek služnosti - velikokrat nastane zaradi subjektivne koristi stranke v prid katere je služnost ustanovljena, ker gre pri sodni poravnavi za medsebojno popuščanje pravdnih strank.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do odkupa stanovanja
4. odst. 128. čl. SZ res določa, da postopek v primeru spora o upravičenosti zavrnitve sklenitve kupoprodajne pogodbe sproži prejšnji imetnik stanovanjske pravice v 15 dneh po zavrnitvi, vendar pa ta rok ni prekluziven, temveč le instrukcijski.
SZ člen 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40, 40/1, 40/2, 50, 50/3, 97, 97/1. ZSR (1974) člen 16, 16/1, 16/2.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetnik stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe - drugo primerno stanovanje - pravica do odkupa
Tožnik ni dokazal, da bi imel ob uveljavitvi SZ na hišniškem stanovanju stanovanjsko pravico. Na tem stanovanju je imel v posledici opravljanja hišniških del le pravico do začasne uporabe stanovanja po 40. členu ZSR iz leta 1982, zato ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena SZ.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - zastaranje - občasna denarna terjatev - preživninska terjatev
Posamezni preživninski obroki, s katerimi se črpa sama pravica do preživljanja, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, in ki zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v triletnem zastaralnem roku.
lovska družina - prenehanje članstva - izpodbijanje sklepa - pravna sredstva - rok za vložitev tožbe
Ker je tožnik vložil pritožbo zoper sklep upravnega odbora tožene stranke, zoper katerega pa upoštevaje interne akte lovske organizacije ni bilo predvidenega pravnega sredstva, in zato zamudil rok za vložitev tožbe zoper navedeni sklep, v smislu 59. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo nepravočasno vloženo tožbo.
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Tak zahtevek dajalca socialne pomoči pa ni denarna terjatev do zapuščine, temveč dajalec pomoči s tem zahtevkom izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Za denarno terjatev do zapuščine gre le tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. člena ZD.
Iz trditev v tožbi, da je tožeča stranka sklenila pogodbo o nakupu delnic, ki jih je nato prvotožena stranka v stečajnem postopku znova prodala drugotoženi stranki, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o prodaji med toženima strankama
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
1. Odločbo o odmeri takse sodišče izda le na zahtevo stranke. Sodišče ne more ob podani zahtevi stranke za izdajo odločbe o odmeri takse odmeriti višje takse, kot je stranki naloženo z nalogom, saj ne more odločiti v njeno škodo. 2. V pravdni zadevi, v kateri je tožeča stranka taks oproščena, toženčeva obveznost plačila dela taks za tožbo ne nastane že z dnem vložitve tožbe oziroma tedaj, ko sodišče izda sklep, s katerim tožnico plačilo taks oprosti, ta obveznost ne more nastati preden sodišče odloči s sodbo o zahtevku tožeče stranke.
Upravičenci lahko zahtevajo izločitev iz tistega zapustnikovega premoženja, ki bi sicer, če izločitve ne bi bilo, spadalo v zapuščino po zapustniku. Če je zapustnik s svojim premoženjem pravno veljavno razpolagal za časa svojega življenja z darilno pogodbo za primer smrti, iz takega premoženja ni možno zahtevati izločitve, ker le - to preide na obdarjenca v trenutku smrti zapustnika in ne bi prešlo v zapuščino, četudi ne bi bilo zahteve po izločitvi.
Če se v opisu dejanskega stanja v obtožbi prepletata huda žalitev in zgroženost, gre pa za kolektivnega oškodovanca (vernike), ko tudi ni opisan pojem hude razžalitve, saj t.i. običajna razžalitev ne zadošča, ne gre za kaznivo dejanje nasilništva po 2. in 1. odst. 299. čl. KZ.
invalidsko zavarovanje - delovni invalid - nadomestilo plače - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
Ker je bila tožnica na drugo ustrezno delo razporejena s sklepom o prerazporeditvi in je nato podpisala tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ter za to delo prejela plačilo, je s tem tudi izpolnila enega od pogojev, določenih za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Kot delovni invalid opravlja delo glede na preostale delovne zmožnosti, to je ustrezno delo (1. odst. 133. člena ZPIZ/92).
ZDR (1990) člen 106, 106/2, 106/2-1, 106, 106/2, 106/2-1. ZObr člen 98, 98/2, 98, 98/2.
razporeditev na drugo delovno mesto - reorganizacija
Tožena stranka je dokazala, da se je v mesecu juniju 1998 začela reorganizacija Slovenske vojske, zaradi česar so se akti o organiziranosti enot spremenili. Zaposleni so bili na podlagi teh sprememb trajno razporejeni na nove dolžnosti. Razporeditev tožnika na novo delovno mesto je trajne narave in ne začasna. Zato se tožnik zmotno skicuje na 98. člen ZObr, ki ureja začasno razporeditev na drugo ali nižje ovrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto in določa, da delavec v tem primeru obdrži enako plačo kot jo je imel pred razporeditvijo, če je zanj ugodnejša.
Tožnik je zoper odločbo pravočasno vložil ugovor, ki skladno s 106. členom ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, saj je v predmetni zadevi sporna odločba o določitvi višine osnovnega količnika. Zato ne gre za sklep v smislu 1. alineje 2. odstavka 106. člena ZDR (določitev plače). Odločba (in s tem določitev količnika) je postala dokončna šele z vročitvijo dokončne odločbe tožniku (s katero je bilo odločeno o tožnikovem ugovoru), zato je tožena stranka dolžna tožniku izplačati vsakomesečne razlike v plači do dokončnosti odločbe.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZMEPIZ člen 34, 34/1, 36, 38, 34, 34/1, 36, 38.
pokojninsko zavarovanje - vrednostni papirji
Za vprašanje pravilnosti vnešenih podatkov v obrazec M-4/M-8 je pomembna ugotovitev, ali je šlo za izplačila, ki so bila delavcem izplačana po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (plače) po takratnih pravnih predpisih. Tega toženec v predsodnem postopku ni ugotavljal, temveč je svojo odločitev utemeljeval zgolj na obliki izplačila (vrednostni papirji) in namenu porabe (lastninjenje podjetja). Niti oblika izplačila niti namen porabe pa ne moreta biti kriterij za izločitev podatkov iz obrazcev M-4/M-8. Razen tega mora odločba skladno z 38. čl. ZME vsebovati konkretne podatke o zneskih, ki jih je potrebno popraviti v obrazcih M-4/M-8.
mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - listina, sestavljena v tujem jeziku - odsotnost z naroka
Mirovanje postopka pomeni zastoj v postopku, ki nastane vselej le po volji strank. Zato sodišče nikoli ne odredi mirovanja uradoma, pač pa le ugotavlja, da so nastopili pogoji za mirovanje. ZPP v 1. odst. 209. čl. med drugim določa, da nastane mirovanje postopka tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride na narok za glavno obravnavo, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. Navedeni pogoji so bili v tej zadevi izpolnjeni. Iz spisa ne izhaja, da bi tožnik sodišču sporočil razlog, zaradi katerega se obravnave ne bo udeležil, prav tako tudi ne, da bi predlagal, naj se narok opravi v njegovi odsotnosti. Obravnave se je sicer udeležil A.J., ki je sodišču predložil listino v tujem jeziku, iz katere naj bi po njegovih navedbah izhajalo, da ima tožnik status begunca in da ne dobi izstopnega vizuma. Listine v tujem jeziku prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo oz. z njo postopalo po 108. čl. v zvezi z 2. odst. 104. čl. ZPP iz razloga, ker jo je predložil A.J., ki nima lastnosti pooblaščenca tožnika za zastopanje v tem sodnem postopku, saj ga je tožnik, kot izhaja iz pooblastila, pooblastil le za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Zato utemeljeno tudi ni upoštevalo že navedene navedbe A.J. o razlogih, zaradi katerih naj bi se tožnik ne mogel udeležiti glavne obravnave.
Stranka, ki ugotovi, da se naroka za glavno obravnavo ne bo mogla udeležiti, mora sodišču za vsak razpisan narok za glavno obravnavo pravočasno - torej še pred pričetkom naroka - sporočiti opravičljiv razlog, če se želi izogniti posledicam izostanka.
Imuniteta sindikalnega zaupnika se ne nanaša le na sindikalno dejavnost. Iz 51. člena KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo izhaja, da zoper sindikalnega zaupnika brez soglasja sindikata ni mogoče začeti disciplinskega postopka. Če sindikat soglasja ne da, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja (41. člen SKPgd), če pa ta ne pripelje do soglasja za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, disciplinskega postopka ni mogoče zakonito uvesti.
Imuniteta člana sveta delavcev se ne nanaša le na delovanje članov sveta delavcev glede njegove aktivnosti v zvezi s članstvom v tem organu. Zato je potrebno 2. odst. 67. čl. ZSDU razlagati tako, da je potrebno v vsakem primeru pridobiti soglasje sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper njegovega člana. Če svet delavcev ne da soglasja, lahko pride do spora med delodajalcem in svetom delavcev, ki se razrešuje v skladu z določbami od čl. 99 do 106 ZSDU po pristojni arbitraži.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da tožena stranka ni bila dolžna pridobiti soglasje sindikata in sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika, je zmotno uporabilo določbo 51. čl. panožne KP in 2. odst. 67. čl. ZSDU.
Tožbo, ki ni bila prevedena v slovenski jezik v odrejenem 30-dnevnem roku, je sodišče na podlagi 4. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo. V pritožbenem postopku predloženi dokaz o pravočasni naslovitvi prevoda tožbe na ZPIZ ni odločilen, ker glede na 1. in 2. odst. 112. člena ZPP velja vloga za pravočasno le, če je izročeno sodišču, preden rok izteče, oz. je vsaj zadnji dan izteka roka priporočeno oddana na pošto.
Poprava sodbe je mogoča le, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri tej sodbi ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko pritožbeno sodišče ob delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje, v izreku ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti s sodbo (del obrestnega zahtevka za določeno obdobje). Gre za primer iz 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka. V takem primeru lahko stranka v 15-ih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni. To seveda velja tudi za sodbo pritožbenega sodišča. Če stranka ne predlaga dopolnitve sodbe, nastopi po preteku navedenega roka pravna fikcija, po kateri se šteje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek, ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Iz sodnega registra je razvidno, da je direktorju A. Š. dne 26.1.2001 prenehalo pooblastilo za zastopanje tožene stranke. Čeprav je bila ta sprememba v sodni register vpisana šele 28.9.2001, velja datum prenehanja pooblastila, kot je naveden v registru in ne šele datum vpisa prenehanja pooblastila. To pomeni, da A. Š. dne 10.5.2001, ko je dal pooblastilo odvetniku B. L., ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke in da zato takšnega pooblastila ni mogel dati. Na podlagi tega pooblastila odvetnik B. L. ni mogel vložiti pritožbe v imenu tožene stranke, saj ga za zastopanje ni pooblastil zakoniti zastopnik tožene stranke, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
sodna taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ker tožnik ni predložil dokazila o plačilu takse sodišču v roku 8 dni, kot mu je bilo naloženo, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se šteje, da je tožba umaknjena in da se postopek ustavi.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izrek sodbe, ki zavrača razveljavitev obeh upravnih odločb iz predsodnega postopka in hkrati posega in razveljavlja del drugostopenjske odločbe, je nejasen oz. sam s seboj v nasprotju in hkrati v nasprotju z razlogi sodbe ter listinsko dokumentacijo, saj ni niti razčiščen obseg in s tem predmet izpodbijane tožbe.