• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>
  • 181.
    VSLJ Sklep III Cp 1531/2026
    7.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096388
    ZPND člen 3, 3/2, 19, 22a, 22a/1.
    nasilje v družini - fizično nasilje - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi

    Mehanizem nastanka določene poškodbe ni odločilno dejstvo za presojo o obstoju fizičnega nasilja nad žrtvijo.

  • 182.
    VSLJ Sklep IV Cp 1508/2026
    7.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097062
    DZ člen 157, 161.
    postopek za varstvo koristi otroka - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba izvajanja stikov - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - prepoved približevanja

    Upoštevaje ugotovitev, da je ohranitev vezi z materjo za otroka in njun zdrav razvoj pomembna, je pričakovati, da bosta sodišče in CSD še naprej spremljala družino in brez odlašanja ukrenila, kar je treba, da bosta otroka deležna podpore, potrebne za okrepitev tega odnosa. Primarna odgovornost za nudenje te podpore pa je še vedno pri vsakem od staršev: pri materi, da v pridobivanju uvida v svoja pretekla ravnanja upošteva usmeritve, dane s strani CSD in sodišča, pri očetu pa, da podpre otroka, da se bosta lahko ponovno zbližala z materjo, in če bo treba, poišče zanju strokovno pomoč.

  • 183.
    VSLJ Sklep IV Cp 1455/2026
    7.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00097126
    DZ člen 151, 157. ZIZ člen 9, 9/5. ZNP-1 člen 100.
    začasna odredba v družinskih zadevah - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - skupno varstvo in vzgoja otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - določitev preživnine - soglasje staršev - ogroženost otroka

    Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da sta bili deklici zaradi nezmožnosti udeležencev, da dosežeta soglasje o njunem vpisu v osnovno šolo, ogroženi. Deklicama je grozilo, da zaradi nesoglasja staršev v predvidenem terminu ne bosta mogli začeti obiskovati osnovne šole, izključenost iz šolskega okolja in družbe vrstnikov ter prikrajšanost za obvezno osnovnošolsko izobraževanje pa bi nedvomno predstavljali resno grožnjo njunemu zdravemu razvoju.

    Začetek obiskovanja osnovne šole za otroka praviloma pomeni korenito spremembo socialne mreže. Prilagoditvene sposobnosti povprečnega otroka so v tem starostnem obdobju dovolj razvite, da takšno spremembo prenese brez večjih težav.

    Številni otroci iz različnih razlogov obiskujejo vzgojno-izobraževalne ustanove zunaj kraja svojega bivanja in se do njih vsakodnevno vozijo na daljše razdalje. Čeprav takšno stanje praviloma ni ogrožajoče, pa v posameznem primeru lahko obstajajo posebne okoliščine, zaradi katerih se izrazito negativno odrazi na otrokovem telesnem in čustvenem stanju.

  • 184.
    VSMB Sklep II Cp 535/2026
    7.9.2026
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSMB00097018
    OZ člen 299, 299/1, 378. SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45, 46. ZIZ člen 23, 23/2.
    spor majhne vrednosti - terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - aktivna legitimacija upravnika - omejeni pritožbeni razlogi - verodostojna listina kot dokaz - tek zakonskih zamudnih obresti

    Za nastanek zamude ni potreben poziv upravnika k plačilu prispevka v rezervni sklad, saj zamuda nastane po poteku roka, ki je določen za plačilo.

  • 185.
    VSLJ Sklep II Cp 713/2026
    4.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096508
    SPZ člen 25, 33. ZIZ člen 279.
    motenje posesti - soposest - menjava ključavnice - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom

    Tožnica istega ne more več ponovno doseči, ker je že doseženo. Vendar pa se ne sme spregledati, da je bila toženkina vrnitev zamenjanih ključavnic po izdaji začasne odredbe storjena pod grožnjo denarne kazni in ne prostovoljno; toženka se je zahtevku še naprej upirala. Varstvo po izdani ureditveni začasni odredbi pa je, kot že ime pove, začasno. V izogib situaciji, ki bi po črki zakona lahko vodila do uporabe 279. člena ZIZ, in v izogib potencialnim kondikcijskim zahtevkom v primerih, kot je ta (če bi bila začasna odredba denimo izvršena z izročitvijo novega ključa, kot je bilo tudi tu alternativno zahtevano), je bilo treba ugotoviti, da je bilo zahtevano posestno varstvo, doseženo (realizirano) z izdano ureditveno odredbo, delno enako tožbenemu zahtevku, utemeljeno. V tem obsegu je bilo treba zato tožničini pritožbi ugoditi. Na ta način ima tožnica v okviru svojega zahtevka zagotovljeno popolno oz. vseobsežno varstvo svoje posesti.

  • 186.
    VSLJ Sklep II Cp 1003/2025
    4.9.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096934
    URS člen 22. OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZD člen 28, 28/2, 28/3, 28/4, 30. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    paulijanska tožba (actio pauliana) - oporočno dedovanje - zapuščinski postopek - odsotnost stranke z zaslišanja - substanciran dokazni predlog - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

    Izpodbojna je le tista opustitev (tisto neuveljavljanje nujnega deleža), ki prepreči povečanje dolžnikovega premoženja in s tem vpliva na njegovo zmožnost poplačila upnikove terjatve. Zato je treba oceniti, ali bi bil dedič v zapuščinskem postopku sploh upravičen do nujnega deleža. Ta se izračuna na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. Predstavlja jo seštevek čiste zapuščine (drugi in tretji odstavek 28. člena ZD) in vrednosti določenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za življenja. Pri izračunu nujnega deleža se darila upošteva neodvisno od volje dedičev (četrti odstavek 28. člena ZD).

  • 187.
    VSMB Sklep V Cp 613/2026
    4.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097347
    ZPP člen 105a, 105a/3, 154, 155, 350, 365, 365/1, 365/1-2. ZST-1 člen 6b.
    nadaljnji pravdni stroški - sodba brez glavne obravnave - uradni pritožbeni preizkus - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - upoštevni pritožbeni razlogi - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - rok za priglasitev stroškov postopka

    Z obravnavanim sklepom je sodišče odločilo o nadaljnjih pravdnih stroških tožnice, ki jih je ta pravočasno, to je v roku 15 dni od prejema sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju, P 75/2025 z dne 1. 12. 2025, priglasila kot dodatne pravdne stroške. Sodišče je namreč s citirano sodbo, s katero je ugodilo zahtevku tožeče stranke, odločilo brez glavne obravnave.

  • 188.
    VSLJ Sklep II Cp 975/2026
    3.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096354
    ZVEtL-1 člen 18, 19, 23, 23/1.
    vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - hodnik - stvarna služnost

    Skupni deli so lastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov. Slednji so posebni skupni deli.

  • 189.
    VSLJ Sklep V Cp 1076/2026
    3.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00097374
    ZPP člen 13, 13/1. SPZ člen 66, 66/1.
    tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - solastnina - predhodno vprašanje - aktivna legitimacija

    Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. V obravnavanem primeru takšnega vprašanja ni, saj sta pravdni stranki solastnika sporne nepremičnine vsa do 1/2, kar izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige.

    Vsak solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je tožnik solastnik nepremičnine v idealnem deležu 1/2, omogoča uveljavljanje svojih (sorazmernih) upravičenj, ne da bi moral pred tem zahtevati delitev stvari.

  • 190.
    VSLJ Sodba II Cp 978/2025
    3.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSLJ00097060
    URS člen 22, 25. SPZ člen 9, 43, 43/2, 44, 44/2. ZTLR člen 28, 72, 72/3. ODZ paragraf 1500. ZPP člen 11, 11/1, 105a, 105a/2, 105a/3, 285, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 17, 17/1.
    spor o lastninski pravici - priposestvovanje dela nepremičnine - dobroverna posest - oblikovanje tožbenega zahtevka - nesklepčen zahtevek - materialno procesno vodstvo - pravna pomoč - procesna skrbnost - sodba presenečenja - kršitev pravice do izjave - možnost sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - načelo pospešitve postopka - rok za plačilo sodne takse -prepozno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe

    Kljub uveljavljanju lastninske pravice tudi na določenem delu oz. določenih posameznih delih stavbe, ki leži na spornem delu parcele, je tožnica s tožbenim zahtevkom zahtevala le ugotovitev lastninske pravice na delu parcele. Na to, kako bi morala (pre)oblikovati svoj zahtevek, je bila med postopkom večkrat opozorjena. Materialno procesno vodstvo je bilo opravljeno v zadostni meri. Za aktivno in učinkovito varstvo tožničinih pravic v postopku je bila zadolžena njena kvalificirana pravna pomoč. O nedovoljeni sodbi presenečenja tako ni mogoče govoriti: ob ustrezni procesni skrbnosti bi tožnica lahko preprečila hitro končanje postopka na zanjo neugoden način.

  • 191.
    VSLJ Sodba III Cp 1492/2026
    3.9.2026
    MEDIJSKO PRAVO
    VSLJ00096687
    URS člen 40. ZMed-1 člen 68.
    pravica do popravka - objava prispevka v oddaji - vsebina objave popravka - prizadet interes - zanikanje ali poprava navedb - vsebina zahtevka glede objave popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)

    Sodišče je presojalo, ali je bila s sporno objavo prizadeta pravica ali interes tožeče stranke, saj le v tem primeru lahko ta zahteva popravek.

    Ni pomembno, katere trditve so resnične in ali so v popravku zatrjevana dejstva sploh sposobna ovreči v spornem medijskem prispevku navedena dejstva. Bistveno je, da je povprečnemu bralcu dana možnost, da si sam ustvari objektivno predstavo o obravnavani temi. Nerelevantna je zato trditev pritožbe, da se zanikanje nanaša na nekaj, kar očitno ne drži, ker stranke tožeče stranke niso imele več možnosti net meteringa.

    Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je vprašanje, v kolikšni meri mora biti popravek vsebinsko napolnjen, odvisno od vsebine same objave in da ni treba zanikati tistih delov, glede katerih tožeča stranka ocenjuje, da ne posegajo v njen interes.

    Popravek ne vsebuje žaljivih očitkov neprofesionalnosti, kršitve novinarske etike in standardov. Odklonilni razlog pa ne more biti podan v primeru trditev o domnevnem dogovoru in nesporazumu v zvezi z enim telefonskim klicem, kar pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje.

  • 192.
    VSMB Sodba I Cpg 113/2026
    3.9.2026
    KORPORACIJSKO PRAVO
    VSMB00097020
    ZGD-1 člen 482, 482/1, 502, 502/1, 502/6, 509.
    delna sodba na podlagi pripoznave - ničnost sklepa skupščine - ničnost vpisa v sodni register - obstoj pravnega interesa - status družbenika - aktivna legitimacija

    Izključitev družbenika (tožnice) iz družbe (prve toženke) ne pomeni, da vprašanje zakonitosti sklepa skupščine z dne 23. 5. 2022 o povečanju osnovnega kapitala (sklep je bil sprejet pred začetkom postopka na izključitev) ni več pravno odločilno. Še več, od njegove veljavnosti je odvisno, kakšen poslovni delež je imela tožnica v prvi toženki pred njeno izključitvijo (ali 50 % ali 5,69 %). Gre za presojo, od katere je odvisen obseg premoženjskih (in z njimi povezanih korporacijskih) pravic, ki izhajajo iz imetništva originarno pridobljenega poslovnega deleža. Ugotovljen obseg pravic pa bo seveda vplival na višino odmene, ki pripada tožnici z naslova ocenjene vrednosti poslovnega deleža po stanju ob izključitvi iz šestega odstavka 502. člena ZGD-1.

    Res je, kar zatrjuje pritožba, da z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1) in da ima pravnomočna sodba oblikovalni učinek (z njeno pravnomočnostjo družbenik izgubi status družbenika), kar pa ne pomeni, da postanejo pravno nepomembna vsa predhodna pravna razmerja v družbi in da ni več mogoče presojati (ne)zakonitosti ravnanj, ki so vplivala na velikost poslovnega deleža tožnice ob njeni izključitvi. Nesprejemljivo je sprejeti stališče, da je mogoče najprej s povečanjem osnovnega kapitala z vstopom novega družbenika vplivati na velikost poslovnega deleža tožnice (ga zmanjšati), nato doseči njeno izključitev iz družbe, nazadnje pa ji v posledici tega (ker ni več družbenica) odreči sodno varstvo v zvezi s sklepom skupščine o povečanju osnovnega kapitala in vsemi nadaljnjimi, na tej podlagi sprejetimi sklepi.

    Kot je že bilo povzeto, je v zvezi s tem bistveno, da je bila družba seznanjena z dejstvom, da ima dva družbenika in da sta slednja v sporu. V takšnem primeru bi bilo po stališču sodne prakse, ki ga v točki 49 obrazložitve citira že sodišče prve stopnje, sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja ter pravno nevzdržno. O tem, da legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ni absoluten, je stališče zavzelo že VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021.

  • 193.
    VDSS Sodba Pdp 295/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097723
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1, 171. URS člen 27. ZDR člen 83, 83/2.
    zagovor delavca - zagovor pred odpovedjo - pravica delavca do zagovora - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje spolnega nasilja

    Opustitev pravice od zagovora je upravičena (le), če gre za hujše konfliktne situacije, ki nastanejo iz razlogov na strani delavca samega (fizično nasilje, grožnje in podobno). Prav za takšne situacije, ki so nastale iz razlogov na strani delavca, je šlo v tožnikovemu primeru. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugotovljeno dejstvo tožnikovega večkratnega posega v telesno nedotakljivost zaposlenih pri toženki, vključno s toženko kot njegovim delodajalcem, ki je predhodno kot ženska že utrpela nedostojna ravnanja spolne narave s strani tožnika, prestavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu pred odpovedjo omogoči zagovor. Izredna odpoved je zakonita, čemur pritrjuje pritožbeno sodišče.

  • 194.
    VDSS Sodba Psp 151/2026
    2.9.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097507
    ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 36/2, 36/3, 37, 183. ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/1-4, 263. URS člen 14, 50, 158. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
    neprava obnova postopka - pravica do starostne pokojnine - pozitivna diskriminacija - višina pokojnine - načelo enakosti - pravnomočnost upravne odločbe - kršitev materialnega prava - ponovna odmera starostne pokojnine

    Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 29. 9. 2014, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.

    Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.

  • 195.
    VSLJ Sklep V Cp 1503/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096195
    ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 319, 319/2. Odvetniška tarifa člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa tarifna številka 43.
    odmera pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta - priznani stroški postopka - odvetniški stroški - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - končno poročilo - stroški po temelju - stroški po višini - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari

    Izpodbijani sklep temelji na četrtem odstavku 163. člena ZPP, po katerem lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, o stroških odloči le po temelju (katera stranka jih krije in v kakšnem deležu), o njihovi višini pa po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari odloči s posebnim sklepom. Presoja sodišča prve stopnje je v tej fazi postopka omejena le še na višino in potrebnost stroškov, enako velja za pritožbene razloge v zvezi z izdanim sklepom. Pogoj za izdajo sklepa o višini stroškov je namreč pravnomočnost odločbe, s katero se postopek konča, in s tem pravnomočnost odločitve o stroških po temelju.

    Po stališčih novejše sodne prakse končno poročilo ne predstavlja storitve, ki bi bila zajeta v drugih odvetniških storitvah ali procesnih dejanjih, temveč gre za samostojno storitev, ki je tudi posebej ovrednotena v tar. št. 43 OT.

  • 196.
    VSLJ Sklep I Ip 708/2026
    2.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096597
    ZIZ člen 15, 34, 34/3, 194, 194/2. ZPP člen 319.
    izvršba na nepremičnino - ustavitev izvršbe - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - časovne meje pravnomočnosti - neuspešna oprava izvršbe - upnikova neaktivnost - naknadno spremenjene okoliščine - zavrženje predloga

    Pravilo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena in kasneje ustavljena. Možnost vpliva spremenjenih okoliščin je v sodno prakso vnesla odločba VSRS II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011 v primeru, kadar upnik preseže omenjene meje pravnomočnosti z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin in s tem izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Gre torej za kriterij, ki se je razvil v sodni praksi in ga je potrebno razlagati ozko iz razloga, ker gre za preboj načela pravnomočnosti. V odločbi II Ips 332/2011 je v 7. točki navedeno, da lahko upnik preseže časovne meje pravnomočnosti odločitve o ustavitvi izvršilnega postopka, če izkaže obstoj spremenjenih okoliščin. Vendar pa so pri tem mišljeni primeri, ko je bila izvršba na določen predmet ustavljena iz razloga neuspešnosti, ne pa tudi tedaj, ko je bila izvršba ustavljena zaradi ravnanja oziroma neaktivnosti upnika. Možnosti za uspeh izvršbe na določen predmet se namreč naknadno lahko spremenijo (npr. možnosti za prodajo določene nepremičnine se lahko povečajo), medtem ko upnikovo ravnanje oziroma neaktivnost predstavlja nespremenljivo dejstvo.

  • 197.
    VDSS Sodba Pdp 253/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097858
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23. ZPP člen 286b, 286b/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pravni interes za pritožbo - organizacijski razlog utemeljen razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - reorganizacija poslovanja - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodba presenečenja

    Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi dovolj obrazložena. Iz odpovedi izhaja, da so razmere na trgu toženko prisilile v izvedbo ekonomskih in organizacijskih sprememb, in sicer v reorganizacijo dela z zmanjšanjem števila zaposlenih prodajalk v poslovni enoti B. v nakupovalnem centru C., kjer je delala tožnica. Iz tega razloga je prenehala potreba po tožničinem delu, toženka pa bo z ostalimi zaposlenimi na delovnem mestu prodajalka zadostila potrebam po delu v tej trgovini. Toženka je pojasnila, kako bo reorganizirala delo v prodajalni, da bo zmanjšala število zaposlenih prodajalk za eno (tožnico) in delo opravila s preostalimi prodajalkami. Iz odpovedi sicer ne izhajajo razmere na trgu in ekonomski razlogi, je pa v zadostni meri obrazložen organizacijski razlog, čeprav skopo, zato se iz odpovedi razbere, kaj je razlog za prenehanje potrebe po delu tožnice.

  • 198.
    VDSS Sodba Pdp 169/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00097974
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 200, 200/3. ZPP člen 8, 286, 286/3. URS člen 14, 22, 25. ZUJIK člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 55, 55/1. ZJSKD člen 2. ZJU člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 25. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 16. OZ člen 83.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - javni sklad - pravica do pritožbe - ocena dela - zagovor pred odpovedjo - razlaga zakonske določbe - predhodno varstvo pri delodajalcu - javni zavod - pravočasnost pritožbe - neposredno sodno varstvo - strokovna komisija - neustrezna izobrazba - negativna ocena poskusnega dela - ocena poskusnega dela

    Podaja odpovedi iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni pogojena niti s predhodno seznanitvijo delavca z očitki niti z obveznostjo delodajalca, da delavcu omogoči zagovor. Napačno je nasprotno stališče, ki ga pritožba utemeljuje z navedbo, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 85. člena ZDR-1 na podlagi analogije za zapolnitev neustavne pravne praznine. V citirani določbi je dolžnost predhodne pisne seznanitve z očitki in možnost zagovora predpisana le za odpoved iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga in za izredno odpoved. Teh dolžnosti ZDR-1 za postopek odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ne določa, zato izostanka takšne ureditve ni mogoče šteti v škodo delodajalca.

  • 199.
    VSLJ Sodba I Cp 1119/2025
    2.9.2026
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096053
    ZVO-2 člen 233, 233/4. URS člen 121. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 5, 5/1.
    spor majhne vrednosti - javno pooblastilo - upravni akt - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - gospodarska javna služba - obvezna državna gospodarska javna služba - komunalni odpadki - obveznost plačila komunalnih storitev

    Pravne osebe lahko dobijo javno pooblastilo le z zakonom ali na njegovi podlagi (121. člen Ustave). Določitev zbirnega mesta zato ni upravni akt. Način določitve zbirnega mesta je skladno s četrtim odstavkom 233. člena ZVO-2 in Uredbo, določen v Odloku. Odlok ne daje nobene podlage za razumevanje, da je pristojnost za določitev zbirnega mesta prenesena na tožnico. Razmerje med pravdnima strankama, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavana terjatev, je deloma urejeno s prisilnimi predpisi, a zaradi tega ni izgubilo narave pogodbenega razmerja. Tako tožnica kot toženec sta obveznosti iz pogodbenega razmerja dolžna izvrševati v skladu s predpisi, o sporih o pravilnem izpolnjevanju obveznosti pa se odloči v pravdnem postopku.

    Upoštevanje tožničine razlage, po kateri sme sama določiti zbirno mesto in pri tem upoštevati le, da je en meter oddaljeno od ceste, primerne za dostop smetarskega vozila, bi lahko privedlo do situacije, ko bi bilo zbirno mesto poljubno oddaljeno od uporabnikovega objekta. Tako razumevanje ni skladno z Uredbo, po kateri je izvajalec javne službe dolžan zagotavljati zbiranje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat. Nesprejemljivo je tudi z vidika uporabnikove obveznosti, da uredi (in redno ureja) zbirno mesto. Uporabnik lahko to obveznost izpolni le, če je zbirno mesto na zemljišču v njegovi lasti; sicer tako ravnanje terja dogovor z lastnikom zemljišča, kjer je določeno zbirno mesto. Sprememba zbirnega mesta tako ne more biti v izključni domeni izvajalca javne službe.

  • 200.
    VSMB Sodba II Cp 213/2026
    2.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097384
    OZ člen 164, 164/3, 164/4, 169. ZPP člen 151, 153, 154, 155.
    premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - poškodovanje stvari - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - višina škode - upoštevanje amortizacije - načelo o popolni odškodnini - regresni zahtevek zavarovalnice - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških

    Popravilo poškodovane stvari ima značilnost vzpostavitve prejšnjega stanja, in sicer ne glede na to, ali ga opravi odgovorna oseba ali pa oškodovanec zagotovi, da popravilo opravi druga oseba. Navadno bo oškodovanec popravilo zaupal drugi osebi, ki ima ustrezno znanje in izkušnje, da lahko takšno popravilo ustrezno opravi. V takšnem primeru bo oškodovančev premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo, samo če prejme denarno odškodnino, ki je enaka višini dejanskih stroškov popravila stvari in denarne odškodnine za škodo zaradi morebitne manjvrednosti (popravljene) stvari.

  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>