nepremičninska izvršba – predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe – načelo sorazmernosti - omejitev sredstev izvršbe
Po določbi 169. člena ZIZ lahko v primeru nepremičninske izvršbe dolžnik v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugo nepremičnino. Takšnega predloga dolžnik ni podal, saj oprava izvršbe z rubežem plače predstavlja s strani upnika že predlagano in s strani sodišča že dovoljeno sredstvo izvršbe. Iz navedenega razloga se dolžnik ne more sklicevati na načelo sorazmernosti, saj je to v korist dolžnika varovano na način, kot ga določa 169. člen ZIZ. Tudi v primeru podaje tovrstnega predloga, pa bi moral dolžnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo terjatev upnika poplačana s tem drugim predlaganim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Sprejeta letna ocena tožnika je bila pravilna, postopek ocenjevanja je potekal v skladu s predpisi in ob upoštevanju vnaprej določenih kriterijev za ocenjevanje. Glede na navedeno je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa za preizkus ocene neutemeljen.
izključitev družbenika iz družbe – izstop družbenika iz družbe - umik tožbe - pravdni stroški
Z vpisom izstopa tožene stranke kot družbenika iz družbe tožena stranka ni več družbenik v družbi, zato je bil smiselno izpolnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na izključitev družbenika iz družbe, tožeča stranka pa je s tem, ko je tožena stranka iz družbe izstopila, izgubila pravni interes za nadaljnjo vztrajanje pri tožbenem zahtevku, zato je tudi umaknila tožbo in sicer takoj, ko je bila seznanjena z izstopom tožene stranke iz družbe. Na podlagi navedenega dejanskega stanja, je treba uporabiti pri odločitvi o stroških izjemo, določeno v prvem odstavku 158. člena ZPP.
Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 5, 5/1.
plačilo razlike plače – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik v spornem obdobju dodatno naloženih del ni opravil oziroma ni opravil povečanega obsega dela, ki bi opravičeval izplačilo dodatka, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje ni utemeljen.
ocena izpovedi priče – čustvena reakcija priče – rok plačila vezan na izpolnitev odloženega pogoja – pogojevanje plačila s plačilom investitorja
Zgolj zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje odločitev naslonilo (tudi) na čustveno reakcijo tožene stranke in priče D., odločitvi ni mogoče očitati arbitrarnosti oziroma nepravilnosti. Potrebno je namreč upoštevati, da je sodišče prve stopnje tisto, ki lahko ob zaslišanju dobi neposreden vtis ali priča izpoveduje verodostojno ali ne, poleg tega pa ima možnost in dolžnost ta vtis primerjati tudi z ostalimi izvedenimi dokazi.
Upoštevaje vsebino dogovora med pravdnima strankama, da bo tožena stranka tožeči izdobavo barv plačala, ko bo investitor njej poravnal delo na objektu N. D., je šteti, da sta stranki dogovorili rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja pa ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo v nedogled odlaša. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači – povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 19 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS s sklepom. Tožnik v spornem obdobju ni bil razporejen na formacijski dolžnosti v enoti in podenoti, ki jih sklep izrecno določa. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožnik strankam ni izročil računa, ko pa so stranke zapustile prodajni prostor, je neupravičeno posegel v odprte račune, iz njih počistil eno od postavk, gotovinskega viška, ki se je pri tem ustvaril, pa ni zabeležil v obrazcu Popis gotovinskega iztržka. Kupnino si je prisvojil z namenom, da si protipravno pridobi premoženjsko korist. Tožnikova ravnanja imajo znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076580
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 23, 24, 168, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 34, 40, 40/1. ZOR člen 47. ZPP člen 212, 309a.
avtorska pravica – avtorsko delo – prevod – predelava – založniška pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe – dogovor o odmeni za uporabo prevoda – predpravdna korespondenca – višina nadomestila – višina civilne kazni
Tudi prevod je avtorsko delo. S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
Ker je avtorska pravica na prevodu samostojna avtorska pravica, je tožeča stranka avtorsko pravico na prevodu obdržala. Obdržala jo je na temelju založniške pogodbe iz leta 1987, ki še vedno učinkuje.
Če naj bi po 28. 9. 1991 tožeča stranka ne imela več avtorske pravice na prevodu, bi je torej očitno ne imela niti prevajalka (saj ta tudi ni mogla izdati prevoda), in iz istega razloga tudi sicer sploh nihče drug. Prevod sam ne bi več imel nobenega avtorskopravnega varstva, in sicer kljub jasnem 7. členu ZASP.
Zaradi razmeroma visokega računskega (odmernega) temelja mora biti pri razmeroma visokih honorarjih odstotek civilne kazni praviloma razmeroma nizek, da civilna kazen vendarle ne prizadene kršitelja nesorazmerno.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, zaradi česar je bila izdana sodba na podlagi pripoznave. Tožba je bila potreba zaradi zavarovanja pravic tožnika zaradi ravnanja tožene stranke. Ker je bila tožena stranka tista, ki je dala povod za tožbo, je treba o pravdnih stroških odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP, ki v 1. odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške in ne 157. člena ZPP, po katerem mora tožnik toženi stranki povrniti pravdne stroške v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
Škoda zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tožniku začela nastajati takoj po učinkovanju odpovedi. Tožnik je za povzročitelja škode izvedel z dnem vročitve odpovedi, medtem ko je za nastanek škode izvedel z dnem, ko je odpoved pričela učinkovati. Ker tožbe na povračilo škode ni vložil v roku treh let (352/2 čl. OZ), je njegova odškodninska terjatev zastarala. Vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino. Dejstvo, da škoda še vedno nastaja, lahko vpliva na višino škode, na njen obstoj in utemeljenost terjatve pa ne more vplivati.
ZPP člen 311. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/2, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2.
izkoriščanje sorodne glasbene pravice – skupni sporazum - neupravičena obogatitev - priobčevanje fonogramov – uporaba tarife - civilna kazen – davek na dodano vrednost od civilne kazni - zahtevek za poročanje – stroški postopka
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem.
S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazum dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker civilna kazen ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ne more biti utemeljen že zaradi 1. odstavka 153. člena ZASP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor – vročanje - vročilnica
Podpisana vročilnica ima res značaj javne listine, saj dokazuje, da je bilo opravljeno vročanje pošiljke naslovniku, vendar pa kot takšna ne izkazuje, da je naslovnik vročilnico tudi dejansko podpisal. V konkretnem primeru podpisi tožnika na drugih listinah izkazujejo utemeljen dvom o pristnosti podpisa na sporni vročilnici, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje pošiljke tožniku s strani poštarja pravilno izvedeno, preuranjena.
Na prvi pogled res izgleda, da bi se lahko izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika nanašalo le na razpolaganja, ki so bila izvršena že po nastanku terjatve upnika, ko je dolžnik že v celoti vedel za obstoj in obseg svoje obveznosti nasproti upniku. Vendar pa vnovični pregled tovrstne normativne ureditve pokaže, da dikcija „ne glede na to, kdaj je nastala“, lahko zajema tudi primere, ko je bilo pravno dejanje, predmet izpodbijanja, storjeno, preden je v pozneje nastalem obligacijskem razmerju prišlo do nastanka upnikove terjatve. V vidu je treba imeti sedanjo ureditev po OZ, kot tudi ureditev po prej veljavnem Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). V tej smeri se v bistvu zakonska ureditev ni v ničemer spremenila v razmerju med obema zakonoma. Tako kot sedaj prvi odstavek člena 255 OZ je tudi prvi odstavek člena 280 ZOR določal, da lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (ob enaki domnevi, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve). Gre tedaj za povsem identičen tekst, ki ga je OZ v celoti povzel po ZOR.
Četudi obstoječi komentarji k OZ neke izčrpne obrazložitve v tej smeri ne vsebujejo, pa jih je zato, ob povsem enaki zakonski dikciji, treba poiskati v komentarjih k ZOR (na komentar k ZOR se npr. sklicuje tudi dr. Luigi Varanelli v članku Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ali actio Pauliana v ureditvi OZ, objavljenem v Pravni praksi številka 5/2003. Tako pa ni mogoče spregledati stališča v Komentarju Stojana Cigoja, k ZOR – druga knjiga, stran 991, da ima pravico do izpodbijanja vsak upnik ki ima dospelo terjatev, to pa pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstojal že takrat, kot upnik, ko je dolžnik storil izpodbijano dejanje. Lahko je postal upnik šele pozneje. Pri tem se dr. Stojan Cigoj sklicuje tudi na komentarje hrvaških avtorjev k ZOR.
Iz Komentarja k ZOR-u avtorja Blagojeviča – prva knjiga, stran 977, tako izhaja, da je ureditev po ZOR glede tovrstnega inštituta (enako tedaj pozneje po OZ) sledila germanskemu sistemu, ki dopušča možnost izpodbijanja tudi v korist upnika, katerega terjatev je nastopila po aktu izpodbijanja. Zato tudi navedeni avtor meni, da je treba termin „ne glede na to, kdaj je nastala terjatev“, razumeti tako, da je lahko nastala tudi po izpodbijanem dejanju. Enakega mnenja je tudi že navedeni pisec članka v reviji Pravna praksa.
Glede na navedeno tudi po mnenju pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, da je lahko varovana tudi upnikova terjatev, ki je nastala že po izpodbijanem pravnem dejanju dolžnika, ni napačno. Končno je mogoče takšno stališče obrazlagati tudi z dejstvom, da so za uveljavljanje inštituta izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika predpisani sorazmerno kratki roki. Tako pa s tega vidika ne more biti pomislekov glede verjetno izkazanega obstoja terjatve tožnice v dani zadevi in tovrstni toženkin pritožbeni ugovor ni utemeljen.
Tožnik tudi po pozivu sodišča ni popravil tožbe tako, da bi bila primerna za obravnavo. Tudi popravljena tožba namreč ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, zato jo je treba zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003369
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 569, 574, 574/1.
zamudna sodba
Pasivnost tožene stranke se ocenjuje kot priznanje dejanskih trditev tožeče stranke v tožbi. Ker se šteje, da je tožena stranka priznala v tožbi navedena dejstva, jim ne more ugovarjati v pritožbi zoper zamudno sodbo, saj zamudne sodbe ni moč izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je reorganizirala svojo dejavnost pomorskega transporta tako, da je vse odpoklice prenesla v drugo poslovalnico, kar je bilo glavno delo tožnice in da je spremenila organizacijo dela tako, da je ukinila tožničino delovno mesto, preostale tožničine naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela na tožničinem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 4, 11, 11/2. ZObr člen 88, 88/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci – elementi delovnega razmerja – nepretrganost dela
Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z delom po podjemnih pogodbah, obstajali elementi delovnega razmerja. Tožnica dela ni opravljala vsak dan v tednu, ampak z daljšimi in krajšimi prekinitvami. Po določbi 4. člena ZDR je element delovnega razmerja tudi nepretrganost dela. Okoliščine glede odsotnosti tožnice so zato pravno odločilne v tem sporu. Če je bila tožnica dejansko vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, bi morala glede odsotnosti imeti enake pravice, kot zaposleni tožene stranke, torej bi morala biti njena odsotnost primerljiva s koriščenjem letnega dopusta ali bolniškega staleža in bi jo morala opravičiti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje tožene stranke kot vsi ostali delavci, ki ne morejo prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja – ključ delitve – določitev solastniških deležev
Če pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki ni bila sklenjena, je upravnik glede na prvi odstavek 182. člena SZ-1 upravičen za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabiti le ključ delitve, ki izhaja iz te določbe, torej le po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih – ponarejanje listin - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da kot učitelj vožnje (inštruktor) v številnih primerih prijavljene izpitne vožnje kandidatov, katerih učitelj vožnje je bil, ni predložil dnevnih razvidov vožnje in za isto obdobje inšpekcijskem organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.