krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
osebna vročitev – družinski član – član gospodinjstva – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje, če naslovnika ni doma, ni mogoče enačiti z družinskimi člani. Tem se pisanje lahko vroči le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu.
Po izdani predhodni odredbi lahko sodišče o ustavitvi postopka s prehodno odredbo in razveljavitvi opravljenih dejanj, razen v primeru po 2. odstavku 264. členu ZIZ, odloča le na predlog dolžnika.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Tožnica je sodelovala le pri izvedbi oziroma vodenju enega projekta, in sicer tako, da je njeno delo na tem projektu v mesecu februarju predstavljalo polovico delovnega časa, v mesecu marcu pa celotni delovni čas, v tem času pa je bila svojega siceršnjega dela v največji možni meri razbremenjena. Tožnica razen vodenja projekta v spornem obdobju ni opravljala vseh nalog delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec za odnose z javnostjo. Tožbeni zahtevek za plačilo dejansko opravljenega dela bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožnica poleg vodenja projekta opravljala vse druge naloge iz delokroga delovnega mesta samostojni sodelavec za odnose z javnostjo.
Pri določanju preživnine ne gre zgolj za računsko operacijo, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom, pač pa za vrednotenje vrste in višine potreb otroka ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena, tako da v pritožbi izpostavljena razlika v višini 6,00 EUR ne more v ničemer vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je rezultat vrednostne in ne numerične operacije, ter ustreza trenutnim zmožnostim obeh toženčevih staršev.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – načelo uspeha – stroški postopka – razlaga pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi sicer vplivala na veljavnost Pogodbe samo, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih je načelo konkretizirano. Navedeno načelo namreč ni neposredno uporabno, saj OZ izrecno določa kdaj ima kršitev tega načela pravne posledice (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba,...), pri čemer tožena stranka navedb v tej smeri ni podala, zato s pritožbenimi navedbami o kršitvi načela enake vrednosti dajatev ne more uspeti.
Namen izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo je, da se strankam sporoči odločitev, zato da se nezadovoljna stranka lahko pritoži. Izrek oziroma odločitev je enaka tako pri sodbi s skrajšano obrazložitvijo kot pri sodbi s polno obrazložitvijo.
Dejstvo, da se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne pomeni valorizacije odškodnine, pač pa da je potrebno v primeru, kot je obravnavani, upoštevati, da je bil zaradi delnega plačila povrnjen del škode (kolikšen je bil povrnjen del, pa je potrebno ugotoviti bodisi v času plačila bodisi v času odločanja).
odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje vrednosti spornega predmeta – sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe. To pomeni, da zoper to odločitev ni samostojne pritožbe, ampak se njena pravilnost lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep izdan v zvezi z ugovorom, zato ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov – razlog za zavrnitev predlaganih dokazov – pravica do izjave – pravica do kontradiktornega postopka – prosta presoja dokazov – dokazna moč – vnaprejšnja dokazna ocena – zasebne listine
ZPP ne pozna dokaznih pravil, ki bi vnaprej dajala določenim dokazom oziroma vrsti dokazov (večjo) dokazno moč. Izjema je le pravilo o vrednotenju javnih listin oziroma drugih listin, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami, za kar pa v primeru obravnavanih dokumentov iz tožničinega poslovanja ne gre. Prav tako temeljijo na vnaprejšnji dokazni oceni, ki je prepovedana. Kljub temu, da gre za "uradne" dokumente iz poslovanja tožnice kot banke, gre še vedno za zasebne listine, ki jim vnaprej ni mogoče pripisati večje dokazne moči od tiste, ki jo imajo ostali listinski dokazi ali dokazi z zaslišanjem strank ali prič.
obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – dokazna ocena – posebno premoženje – vlaganja po prenehanju skupnosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je tožnica kljub hudi bolezni že takoj po koncu zdravljenja sodelovala pri skrbi za otroka in sodelovala pri gospodinjstvu, prav tako si je tudi z rehabilitacijo leta 1996 še izboljšala svoje delovne zmožnosti ter upoštevaje, da pomoč sorodnikov pri skrbi za otroka pravdnih strank v času tožničine bolezni predstavlja pomoč obema zakoncema in ne le tožencu (toženec ni zatrjeval in izkazal nasprotno) ter dejstvo, da sta oba zakonca ves čas trajanja življenjske skupnosti prejemala dohodke, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da nobeni izmed pravdnih strank ni uspelo dokazati večjega prispevka k nastanku skupnega premoženja.
Da bi poznejši posegi v premoženje (vse do delitve skupnega premoženja) vplivali na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, bi moralo obstajati soglasje pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077748
OZ člen 481, 487, 639, 639/3. ZPP člen 452.
garancija – zahtevek z naslova garancije – odprava napak na stroške prodajalca – odškodninski zahtevek – škoda zaradi neuporabe stvari – zastaranje odškodninskega zahtevka iz garancije – prekluzivni rok – spor majhne vrednosti
Med subsidiarnimi zahtevki (kadar prodajalec zavrne popravilo/menjavo stvari) iz naslova garancije, je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na povračilo stroškov popravila/menjave stvari, kadar je slednjo kupec popravil ali dal popraviti/zamenjati na stroške prodajalca.
Tek garancijskega roka se presoja v času uveljavitve zahtevka oziroma obvestila prodajalca o napaki, od katerega tudi začne teči prekluzivni rok za sodno uveljavitev zahtevka. Ali se je garancijski rok iztekel ob izteku prekluzivnega roka ali ne, pa za odločitev o utemeljenosti jamčevalnega zahtevka ni pomembno.
zamudna sodba – pravočasnost odgovora na tožbo – napaka sodišča – dokazovanje pravočasnosti – dokazni standard – priporočena pošiljka
Toženki je bilo zaradi protipredpisnega poslovanja sodnega osebja z odgovorom na tožbo onemogočeno dokazovanje pravočasnosti le-tega s stopnjo gotovosti; napaka sodne osebe pa stranke ne more prikrajšati za zakonsko zajamčeno pravico do odgovora na tožbo.
Za odločanje o vprašanju pravočasnosti odgovora na tožbo zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na izpraznitev nepremičnine
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Interes tožeče stranke za uspeh v pravdi za izpraznitev nepremičnine, ki jo tožena stranka po tožbenih navedbah uporablja brez pravne podlage, je mogoče ocenjevati bodisi po prostem preudarku bodisi ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij.
Ni kakšnega posebnega pravila, ki bi v primeru ponovnega odločanja prvostopenjskega sodišča o isti zadevi prvostopenjskem sodišču prepovedoval ponovitev dokaza, če samo meni, da je takšen dokaz potreben. Isto velja za ponovno zaslišanje strank.
Sodna praksa je varstvo posesti omejila, že ko je veljal ZTLR. Varstva posesti ni mogoče zahtevati, če stranka nima ekonomskega interesa. Tega nima, če je poseg v posest nebistven in nima praktičnega pomena. Takšna omejitev varstva posesti se uporablja v sodni praksi še sedaj, ko sicer velja SPZ. Na ta način se omejuje tudi varstvo služnosti, vendar tudi posesti same kot takšne. Končni cilj takšne omejitve varstva posesti tudi preprečevanje, da bi se posestno varstvo zlorabljalo.
Res je, da po rednem teku stvari tako neznaten trk ne more privesti do tako hude škodne posledice, vendar toženka pri tem spregleda, da ta ugotovitev po mnenju izvedenca prometne stroke velja le za zdrave osebe, medtem ko je tožnica že pred nezgodo imela težave z vratno hrbtenico, bolečine v vratu in izražene degenarativne spremembe, kar je potrdil izvedenec medicinske stroke. Sicer pa so bile tožničine poškodbe še istega dne po nezgodi tudi objektivno ugotovljene pri zdravniškem pregledu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO
VSL0059958
OZ člen 178, 183. ZOR člen 199, 200.
poseg v čast in dobro ime pravne osebe - javno opravičilo - odškodnina za okrnitev ugleda pravne osebe - ugled politične stranke - svoboda novinarskega izražanja - dopustnost poročanja - interes javnosti
Ker je naslov članka pomensko odprt in ne vsebuje jasnega in enoznačnega sporočila, je presoja o tem, ali predstavlja poseg v tožničin ugled, možna šele ob ugotovitvi njegovega pomena v kontekstu celotnega članka.
Za presojo o nedopustnosti toženčevega ravnanja je odločilno, ali finskemu preiskovalcu pripisana izjava v članku predstavlja neizkrivljeno sporočilo tega, kar je v razgovoru povedal novinarju.
Meja dopustnega poročanja je prekoračena, če pripisana izjava bistveno spreminja pomen, težo tistega, kar je tretji v resnici povedal.
Odpravo posledic nedopustne okrnitve ugleda je mogoče doseči tudi z objavo opravičila. Ker bi opravičilo, nanašajoče se na pomensko odprt naslov članka, vključevalo tako nedopusten pomen naslov kot tiste pomene, katerih nedopustnost ni bila ugotovljena, za izrek te odškodninske sankcije ni podlage.
Predpostavka za prisojo denarne odškodnine za okrnitev ugleda politične stranke je obstoj posebej intenzivnih posledic posega.
Objava izsledkov policijske preiskave glede izvedbe visoko vrednega proračunskega posla, četudi o tem še ne bi bila izdana sodba in kljub temu, da lahko okrni ugled politične stranke, sama za sebe ne predstavlja nedovoljenega posega v njen ugled.
Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.