IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021528
OZ člen 365, 369. SPZ člen 11. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-11, 58, 58/3, 168, 168/1, 201, 201/2, 208, 208/2.
izvršba na nepremičnine – lastništvo nepremičnine – originarna pridobitev lastninske pravice – izvenzakonska skupnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – ugovor tretjega – zastaranje terjatve – stroški postopka
Izvršbo na predmetne nepremičnine ne preprečuje ugovor dolžnika, da le-te niso njegova last, iz razloga, ker so bile pridobljene v času izvenzakonske skupnosti in ker so z notarskim zapisom z dne 9. 6. 2006 postale izključna last izvenzakonske partnerice dolžnika A.K. Za vodenje izvršbe zoper dolžnika je po prvem odstavku 168. člena ZIZ odločilno le, da je dolžnik tisti, ki je po podatkih zemljiške knjige vpisan kot lastnik nepremičnine. Nevpisana lastninska pravica izvenzakonskega partnerja in odsvojitev nepremičnine na izvenzakonskega partnerja, ki v zemljiški knjigi ni vknjižena, je v postopku odločanja o ugovoru dolžnika brez vsakršnega učinka.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074591
ZFPPIPP člen 263, 265, 265/2, 266, 266/1. ZOR člen 540. OZ člen 520. ZN člen 47. SPZ člen 17.
dvostransko neizpolnjena pogodba – vrnitev stvari – pridržek lastninske pravice – obličnost – vezanost sodišča na razloge pravnomočne sodbe – pravočasnost trditev
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka po sklenitvi pogodbe stroja dalj časa uporabljala, izhaja jasen in logičen zaključek, da ne gre za dvostransko neizpolnjeno pogodbo.
Vezanost sodišča zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti in so ugotovljena v obrazložitvi odločbe, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera odškodnine
Tožnica se je poškodovala pri toženi stranki na skladiščnem platoju terminala za sadje. Do delovne nesreče je prišlo, ko je tožnica na desni strani platoja popisovala številke tovornih kontejnerjev. Med takšnim delom jo je povozil viličar. Viličar ima v premikajočem stanju lastnost nevarne stvari, zato tožena stranka tožnici za nastalo škodo odgovarja po načelih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zato, ker se je tožnik udeležil atletskih iger v kraju, ki je oddaljen od njegovega bivališča manj kot pol ure vožnje in za ta odhod ni imel izrecne (predhodne) odobritve osebne zdravnice, še ni mogoče zaključiti, da je zlorabil bolniški stalež. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu resda velja poseben režim, vendar pa to ne pomeni, da vsaka krajša odsotnost z doma pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neživljenjsko je pričakovati od delavca, ki je v bolniškem staležu, da bo za vsak krajši opravek izven kraja bivanja klical svojega osebnega zdravnika in ga prosili za dovoljenje za odhod, še posebej glede na to, da mu je osebna zdravnica svetovala čim več razgibavanja po umiritvi akutnega bolezenskega stanja zaradi prvo obravnavane diagnoze (bolečin v vratu) ter mu je zaradi drugo obravnavanega bolezenskega stanja svetovala čim več gibanja v naravi in vključevanje v družabno življenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo, itd.). Tožnik v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca ter zavarovalnice odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 91/1, 91/1-3, 93, 93/3, 93/3-1, 101. ZOdvT člen 14, 14/1.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena, to je delavec na oddelku stikalo, zmožna pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, da pri delu pretežno sedi in si s spreminjanjem telesnega položaja lahko določa ritem in tempo dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, v štiriurnem delovnem času, se razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in se ji priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.
Če svojim strankam tožeča stranka ni izplačala odškodnine v višini 9.493,33 EUR, ji manjko v premoženju v tej višini ni nastal. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neizkazanega zatrjevanega nastanka škode pravilna
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
Tožena stranka je sama prostovoljno plačala celoten dolg, kar bo lahko uveljavljala v eventuelnem izvršilnem postopku. Stranka v pritožbi ne more (uspešno) uveljavljati dejstva, da je dolg že poravnala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje III, točka 1, točka 8, točka 9.
invalidnina – telesna okvara
Nobena od tožnikovih zdravstvenih težav (trajne poškodbe pri koncentraciji, izguba ravnotežja in glavobol) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po Seznamu telesnih okvar. Zato tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZFPPIPP člen 300, 313. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - stečaj
ZDSS-1 v 5. odstavku 41. člena določa, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Dejstvo, da je tožnik naknadno v skladu s 300. členom ZFPPIPP v povezavi s 313. členom vložil tožbo za ugotovitev obstoja terjatve oziroma predlagal nadaljevanje že začetega pravdnega postopka, na naravo spora ne vpliva, saj je sodišče še naprej obravnavalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Denarni zahtevki, katerih ugotovitev obstoja je tožnik zahteval, pa so posledice nastopa objektivnega dejstva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na to, da tožnikov tožbeni zahtevek ni bil utemeljen, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka (5. odstavek 41. člena ZDSS-1).
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).