zastaranje odškodninskih terjatev - škoda nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti - terjatve iz gospodarskih pogodb – začetek teka zastaralnega roka
Pogodbena kazen je lahko med pogodbenima strankama dogovorjena tudi kot odmena za škodo. Tožena stranka je sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi utemeljeno opozorila, da med pravdnima strankama pogodbena kazen ni bila dogovorjena. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe 30. 8. 2011 pojasnila, kaj dejansko predstavlja pogodbena kazen, podala podrobne trditve zanj in predložila dokaze, vendar to ne pomeni, da je šele takrat vložila tožbeni zahtevek. Tožbeni zahtevek je tožeča stranka uveljavljala že z vložitvijo tožbe (predloga za izvršbo) z dne 10. 12. 2010 in je povračilo škode zahtevala pravočasno, znotraj triletnega zastaralnega roka.
Ker so dela na sušenju objekta bila končana konec septembra 2007 in je tožeča stranka z iztekom septembra 2007 vedela za višino škode v zvezi sušenjem objekta, vedela pa je tudi za povzročitelja škode in ob tem menila, da tožena stranka škodo povzročila s kršitvijo pogodbe, je s 1. oktobrom 2007 začel teči triletni zastaralni rok za uveljavitev škode za sušenje in bi tožba bila pravočasna, če bi bila vložena 1. 10. 2010.
nesporno dejansko stanje - dolžnost razpisati narok za glavno obravnavo
Ker tožena stranka na vlogo tožeče stranke ni odgovorila, navedbe tožene stranke iz njenega ugovora pa so bile zgolj pavšalne, je šteti, da tožena stranka ni zanikala dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka, nespornih dejstev pa ni potrebno dokazovati in če je dejansko stanje nesporno, se to sploh ne ugotavlja in sodišče sme odločiti v sporni zadevi brez naroka.
O nespornem dejanskem stanju je mogoče govoriti tedaj, ko dejstev ni potrebno ugotavljati na podlagi ocene dokazov, temveč se dejansko stanje opredeli s povzemanjem navedb strank.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – prodaja po delih – pripombe na cenitveno poročilo
Sodišče prve stopnje bi se glede na podane pripombe dolžnika in tudi na podlagi določbe 178. člena ZIZ moralo opredeliti do možnosti prodaje nepremičnin po delih ali sklopih delov, ker je možnost za prodajo nepremičnine po delih potrebno upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
povečanje vrednost zapuščine z vlaganji – izločitveni zahtevek
Zahtevka dediča za prednostno izplačilo iz zapuščinske mase oziroma, da se mu nepremičnina prepusti v celoti, on pa ostala dva dediča izplača, ker je s svojimi vlaganji povečal vrednost nepremičnine, ni možno pravno opredeliti kot izločitveni zahtevek v smislu 32. člena ZD.
ZSKDČEU člen 7, 7/1, 7/1-9, 22, 22/7, 23, 23/2, 23/6, 23/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2. URS člen 22.
evropski nalog za prijetje in predajo – izročitev zahtevane osebe – pripor - predlog za podaljšanje pripora s strani preiskovalnega sodnika
Pripor zahtevani osebi lahko podaljša senat tudi, v kolikor predlog poda preiskovalni sodnik in ne državni tožilec. Vloga državnega tožilstva RS je v postopku izročitve zahtevane osebe na podlagi ZSKDČEU, da ščiti interese zaprošene države in je zato njegova vloga kot organa pregona omejena. Predlog za podaljšanje pripora, ki ga poda preiskovalni sodnik ni v nasprotju z Ustavo RS, saj tudi ZKP pozna izjeme, da se pripor podaljša brez predloga ODT.
ugovor litispendence – neposredno izvršljiv notarski zapis - menica – ne bis in idem
Ker litispendenca preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna in gre od tedaj dalje za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno in ker ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 833/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Pravdna zadeva P 883/2011 je namreč posledica razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), v kateri je bila zajeta tudi terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Odločitev o veljavnosti sklepov, sprejetih na kasnejši skupščini, ni odvisna od veljavnosti predhodno sprejetih sklepov (o katerih potrditvi je odločala kasnejša skupščina), pač pa obratno. V kolikor je ugotovljena veljavnost sklepa, s katerim je skupščina potrdila predhodno sprejeti sklep, razveljavitev slednjega ni več mogoče.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanja in ni ravnala v skladu z določbami ZDR, ki urejajo postopek odpovedi, zato je pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik imel sklenjeno s toženo stranko, prenehala na nezakonit način.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
Ker tožeča stranka sodne takse za vloženo tožbo tudi po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njenega ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje po 3. odstavku 188. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 105.a člena ZPP utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi fikcije umika tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnik je med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Ker za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in 1. odstavka 9. člena pogodbe o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, utemeljena.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
ZIZ člen 24, 24/1, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZN člen 3, 3/2, 43.
prehod terjatve – predlog za odlog izvršbe – objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe – predlog za položitev varščine za odlog izvršbe – prekoračitev navedb pravdnih strank – odločanje preko mej postavljenega zahtevka
Upnik kot materialnopravno napačno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnik zahteva varščino samo, kadar gre za odlog izvršbe na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožba upnika je v tem delu utemeljena, saj sodišče na upnikov predlog za odlog izvršbe postavi pogoj, da dolžnik zagotovi varščino v vseh primerih odloga izvršbe (tako po prvem, kot po drugem odstavku 71. člena ZIZ).
zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok – neizbrani kandidat
Po soločbi 5. odstavka 204. člena ZDR ima neizbrani kandidat možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem le v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca in še to le v primeru, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V primeru kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pa je na podlagi 7. odstavka 6. člena ZDR podana le odškodninska odgovornost delodajalca skladno s splošnimi pravili civilnega prava. Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, je treba njegovo tožbo kot prepozno zavreči (204/5. čl. ZDR).