odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Tako tožnik kot toženec sta v obravnavanem primeru kršila določila ZVCP-1 glede varne vožnje (pravil o defenzivni – neagresivni - vožnji v naselju) ter sta s tem (so)prispevala (sta sokriva) za nastalo škodo (tožniku). Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi preveliko težo dalo tožnikovi nepazljivi in prehitri (agresivni) vožnji, premajhno pa toženčevi nepozornosti pri zavijanju v križišču v levo (in presoji ali lahko to varno stori za druge udeležence v prometu, vključno s tistimi, ki vozijo za njim). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika po podlagi utemeljen v višini 30%.
načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina o pravnem poslu
Kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Predložena pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa tudi posla, na podlagi katerega je bilo to dovolilo izdano, zato ne izpolnjuje pogojev po 36. členu ZZK-1.
ZVEtL člen 3, 6, 14, 22. ZUN člen 76c, 76c/1, 76c/3, 76c/4.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL – namen postopka – upravičen predlagatelj – dovoljenost predloga – priposestvovanje – ničnost prodajne pogodbe – veljavni pravni naslov
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ali morebitni naknadni legalizaciji nedovoljenega posega.
Z zatrjevanim priposestvovanjem ni mogoče nadomestiti celotne (manjkajoče) verige pravnih naslovov od zemljiškoknjižnega lastnika do vključno predlagatelja. Predlagatelj mora v vsakem primeru obvezno razpolagati s pravnim naslovom, ki izkazuje prehod upravičenja nanj od njegovega neposrednega pravnega prednika.
Neveljavnost oporoke zaradi zmote oporočitelja mora stranka uveljavljati z zahtevkom za razveljavitev oporoke in ne z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Z napotitvenim sklepom je bil tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa bi moral tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka ni vezana.
ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
Brezposelnosti, na katero se sklicuje tožnica, ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne socialne pomoči v smislu določila petega odstavka 11. člena ZST-1
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da delodajalec delavca ne obvesti o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pravice delavca ne vpliva, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sodelovanja sindikata v postopku, niti da je član sindikata, zato zaradi te kršitve odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077797
ZPP člen 205, 207, 207/2, 236a, 236a/6.
izpolnitev pogodbene obveznosti – razbremenitev obveznosti plačila – nadzor delavcev – odpoklic delavcev – delo tujcev brez dovoljenja – dokazno breme – izbris stranke iz sodnega registra
Tožena stranka se je k nadzoru delavcev in opravljenega dela zavezala po pogodbi. Dejstvo, da svoje obveznosti ni bila zmožna opravljati dovolj zanesljivo, pa ni zadosten razlog za razbremenitev obveznosti plačila opravljenega dela tožeči stranki. Neobstoj delovnega dovoljenja sicer vpliva na veljavnost oziroma neveljavnost pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ne more pa biti razlog za razbremenitev obveznosti plačila dela, ki je bilo opravljeno. Torej tudi, če delavci niso imeli delovnega dovoljenja, slednje ne pomeni, da ni nastala obveznost tožene stranke plačati tožeči stranki opravljene ure.
ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Toženo stranko je sodišče pozvalo, da v 30 dneh od vročitve poziva odgovori na tožbo, v tem pozivu pa je bila opozorjena na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če bo podala odgovor na tožbo, ki ne bo obrazložen. Ker tožena stranka v roku 30 dni na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je bil podan prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Njene navedbe, da odgovora na tožbo ni podala zaradi težav v podjetju, tega zaključka ne uspejo izpodbiti.
Vsebina poravnave se v postopku lahko upošteva, zato se nanjo tožeča stranka utemeljeno sklicuje. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 7, 212, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – popolna vloga – izjava o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme – strokovni sodelavec
V primeru, kadar stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, predloži v ta namen izjavo o premoženjskem stanju in je izjava o premoženjskem stanju pravilno izpolnjena, jo sodišče lahko presoja po vsebini in o njej tudi odloči, saj je vloga popolna.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ara – predpogodba – glavna pogodba – odgovornost zaradi opustitve obvestila – sodelovalna dolžnost – poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za pogajanja
Z ozirom na to, da sta pogodbeni stranki načeloma avtonomni pri urejanju medsebojnega obligacijskega razmerja tako, da sami določita pravna pravila (konkretni in posamični pravni akt), ki ju v tem razmerju zavezujejo, je pogodba primarni vir za presojanje medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Pravna posledica vrniteve dvojne are, ki se zahteva s tožbo, se lahko uveljavi že, v kolikor je tožena stranka odgovorna za neizpolnitev obveznosti iz glavne pogodbe (pridobitev projektne dokumentacije in parcelacija), zato, ko sicer ni odveč dodati, da je dogovor o ari veljaven tudi ob sklenitvi predpogodbe, o tem, ali predpogodba kot del spornega pogodbenega dogovora med pravdnima strankama sploh ustvarja pravne učinke, kot tudi o tem, da končni rok za izgradnjo stanovanjske hiše ob razvezi spornega pravnega posla še ni bil ogrožen, niti ni potrebno razpravljati.
Tožena stranka je bila kot izvajalka gradbenega projekta tista, ki je bila po tem, ko je tožeča stranka že izpolnila svojo sodelovalno dolžnost, v primeru potrebe po dodatnih podatkih oziroma pojasnilih v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije dolžna vzpostaviti stik s tožečo stranko kot z naročnikom in plačnikom dogovorjenih del. Določilo 245. člena OZ pogodbeno stranko obvezuje, da drugega pogodbenika obvesti o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje.
potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu – procesna predpostavka za vložitev izrednega pravnega sredstva
Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku po Ustavi RS ni človekova pravica, ker pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, zaradi česar tudi do kršitve navedenih ustavnih določb z določbami 86. člena ZPP ne more priti.
Tožnik ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je sodišču kasneje sporočil, da navedenega izpita nima. Zaradi navedenega skladno s 86. členom ZPP izrednih pravnih sredstev ne more vlagati sam. Ker pa revizije in tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni vložil niti po pooblaščencu, ki je odvetnik, je prvostopenjsko sodišče revizijo in tožbo za razveljavitev sodne poravnave na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
procesne predpostavke – upravičen predlagatelj – notar – pooblastilo za vložitev predloga za vpis
Notar ima zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.