duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – protipravne objave v medijih – višina odškodnine – objava sodbe
Časovna oddaljenost protipravnih objav v konkretnem primeru ne izničuje interesa javnosti za seznanitev s protipravnostjo ravnanja toženke, niti ne vpliva na primernosti objave dela sodbe v konkretni zadevi za dosego vsaj delne restitucije oziroma satisfakcije tožnice za povzročeno škodo. Članki, zaradi katerih se tožnici prisoja odškodnina v konkretni zadevi, so namreč v javnosti sprožili precejšen odziv, nekateri izmed člankov so bili objavljeni celo v najbolj razširjenem časniku v Sloveniji, s čimer so dosegli najširšo publiko.
Toženi stranki v pritožbi utemeljeno poudarjata prevelik časovni razkorak med njunima razpolaganjema s premoženjem, ki sta bili ključni dejanski okoliščini v predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma vložitve tožbe, saj je od razpolaganj toženih strank s premoženjem do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe je minilo skoraj tri leta, do vložitve tožbe pa približno leto in pol, zaradi česar ni mogoče s stopnjo verjetnosti na podlagi njunega ravnanja v letu 2009 sklepati, da bi v prihodnosti delovali v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
pogodba o operativnem leasingu – neizpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes – compensatio lucri cum damno – potebna skrbnost
Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok – prepozna izdaja in vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.
Predlagatelj je dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik, zato je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo in potrdilo o vloženi tožbi. V obravnavani zadevi je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi. Predlog bi lahko dopolnil z manjkajočo listino (tožbo) v ugovornem postopku, kar pa mu sodišče s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, ni omogočilo.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 366, 366/1. ZVEtL člen 30.
zavrženje tožbe – res iudicata – zahteva za povrnitev stroškov – vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Za presojo, ali je bilo o stvari (zahtevku – predmetu odločitve) že pravnomočno odločeno, ni pomembno, ali je tisto, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, izvršljivo ali ne. Pravnomočne postanejo tudi napačne in neizvršljive odločitve.
Dejstvo, da zahtevek za povrnitev stroškov tožnikoma ni bil vročen nasprotni stranki, na odločitev (o stroškovni obveznosti) ni vplival. Zato nevročitev ne predstavlja kakšne upoštevne postopkovne kršitve.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068912
ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/5.
predlagatelj postopka – sposobnost biti stranka – etažni lastniki – fizična oseba – pravna oseba – priznana sposobnost biti stranka – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 – pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Za primere, ko že obstaja pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, peti odstavek 30. člena ZVEtL izključuje možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče. Namen postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL je v primerih, ko že obstaja pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, le pridobitev sodne odločbe, ki bo omogočala zemljiškoknjižno realizacijo upravne odločbe.
Dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, je v delu, v katerem je dogovorjena nižja odpravnina od pripadajoče po 109. členu ZDR, da imata stranki urejene medsebojne obveznosti iz naslova odpravnine in drugih pravic iz delovnega razmerja in da tožnik nima do tožene stranke nikakršnih zahtevkov več iz kakršnegakoli razloga, oziroma v katerem je določena „sankcija“ za primer, če bo višjo odpravnino kljub dogovoru uveljavljal, kot je razvidno iz sporazuma (da je sporazum tajne narave in sta ga zato obe stranki zavezani varovati kot skrivnosti, vrnitev že izplačane nižje odpravnine z obrestmi, povrnitev vseh stroškov sodnih in drugih postopkov delodajalca, plačilo odškodnine), v nasprotju z zakonskimi predpisi in moralnimi načeli in je zato ničen.
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati delu odpravnine, ki bi mu pripadala skladno z ZDR.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – vzročna zveza – pravila o adekvatni vzročnosti – prehitevanje v škarje – vozila s prednostjo
Ker iz zakonskih določb (ZVCP-1) ni povsem jasno, kako daleč sega „ratio legis“ vzročnost (pri (ne)spoštovanju prometnih pravil vozil s prednostjo v razmerju z (ne)ogrožanostjo), je za obravnavano zadevo potrebno upoštevati pravila o adekvatni vzročnosti, po katerih stranka odgovarja za normalne posledice njenega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati, pri čemer se za normalno šteje, kar je „storilec“ mogel predvideti ne samo kot verjetno, marveč kot tako, kar se kdaj pa kdaj utegne zgoditi, računajoč tudi neugodne razmere.
razmerja med starši in otroki – spremenjene okoliščine – zvišanje preživnine – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Glede na določbo 79. člena ZZZDR je potrebno določiti višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev, pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim.
Preživljanje otroka ima prednost pred preživljanjem zakonca oz. partnerja.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Ker tožeča stranka v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Tako tožnik kot toženec sta v obravnavanem primeru kršila določila ZVCP-1 glede varne vožnje (pravil o defenzivni – neagresivni - vožnji v naselju) ter sta s tem (so)prispevala (sta sokriva) za nastalo škodo (tožniku). Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi preveliko težo dalo tožnikovi nepazljivi in prehitri (agresivni) vožnji, premajhno pa toženčevi nepozornosti pri zavijanju v križišču v levo (in presoji ali lahko to varno stori za druge udeležence v prometu, vključno s tistimi, ki vozijo za njim). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika po podlagi utemeljen v višini 30%.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068908
OZ člen 178, 179, 179/2. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/3.
kršitev osebnostne pravice –razžalitev dobrega imena in časti – kršitev preko medijev – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka – preklic izjave – javno opravičilo – denarna odškodnina – višina odškodnine – vezanost na zahtevek – zaslišanje strank
Sankcije, ki jih za primer podane kršitve osebnostnih pravic predvideva 178. člen OZ, se ne izključujejo. Zakonodajalčevo pooblastilo sodišču, da izbere primerno sankcijo (ali jih po potrebi kumulira), kadar pride do nedopustnega posega v osebnostno pravico, ni omejeno. OZ le primeroma našteva nekatere od sankcij, ki jih sodišče lahko izreče (objava sodbe ali popravka, preklic izjave), sicer pa v nadaljevanju zakonskega besedila z zapisom „ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ sodišču podeljuje široko diskrecijsko polje, da odpravi (kolikor je to seveda mogoče) stanje, nastalo s kršitvijo osebnostne pravice. Sodišče je pri izbiri omejeno le z zahtevkom, ki ga postavi tožnik.
V obravnavanem primeru gre za žaljive vrednostne sodbe o tožniku, zato dejstvo, da je tožnik javna osebnost, na višino prisojene odškodnine ne more vplivati.
ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2. OZ člen 569.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nepravilna vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – ugovor res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – vrnitev posojila
Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077325
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437. OZ člen 569. ZPotK člen 1, 2, 2/2, 7, 18, 21.
posojilna pogodba – verodostojna listina – sklep o izvršbi – potrošniški kredit - razlaga pogodbe – stroški, ki niso skupni stroški kredita - zastopanje - prenehanje pooblastilnega razmerja – preklic pooblastila
Zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ni bilo, ker kreditna pogodba ni verodostojna listina.
Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva, se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča.