ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 8, 58. ZPSV člen 3, 3/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj glede teh dveh terjatev obstaja dolžnost obračuna davkov (dohodnine) in prispevkov za socialno varnost. Tožnik ni upravičen do bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od obeh bruto zneskov, temveč je tožena stranka dolžna po obračunu in odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila.
Kljub temu, da je terjatev tožeče stranke verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve oz. obremenitve nepremičnine) ni utemeljen, ker tožeča stranka ni izkazala drugega pogoja, ki mora biti kumulativno podan za izdajo začasne odredbe, to je nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja toženca uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi ravnanja dolžnika – tožene stranke, to je zamenjava stanovanja na podlagi menjalne pogodbe, pomenila nevarnost, da tožena stranka razpolaga s premoženjem tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, ki jo vtožuje, onemogočena ali precej otežena
Tožnik pogojev za imenovanje dekana ni izpolnjeval, ker ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja (ZViS člen 24/2), zato njegov zahtevek na razveljavitev postopka in akta o imenovanju druge osebe za dekana ni utemeljen.
SZ-1 člen 48, 50. SPZ člen 188. OZ člen 270, 280. ZPP člen 318.
upravnik večstanovanjske hiše – pooblastila upravnika – sprejem zavarovalnine - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve – sklepčnost tožbe
Iz zakona izhajajoča pooblastila upravnika vključujejo pooblastilo za sprejem zavarovalnine, upravičenci katere so solastniki skupnih delov in naprav večstanovanjske hiše ter lastniki etažnih enot.
načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina o pravnem poslu
Kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Predložena pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa tudi posla, na podlagi katerega je bilo to dovolilo izdano, zato ne izpolnjuje pogojev po 36. členu ZZK-1.
ZVEtL člen 3, 6, 14, 22. ZUN člen 76c, 76c/1, 76c/3, 76c/4.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL – namen postopka – upravičen predlagatelj – dovoljenost predloga – priposestvovanje – ničnost prodajne pogodbe – veljavni pravni naslov
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ali morebitni naknadni legalizaciji nedovoljenega posega.
Z zatrjevanim priposestvovanjem ni mogoče nadomestiti celotne (manjkajoče) verige pravnih naslovov od zemljiškoknjižnega lastnika do vključno predlagatelja. Predlagatelj mora v vsakem primeru obvezno razpolagati s pravnim naslovom, ki izkazuje prehod upravičenja nanj od njegovega neposrednega pravnega prednika.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
ZST-1 člen 6a, 6b, 6b/1, 6b/2. ZIZ člen 29, 29b, 29b/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravočasno plačilo sodne takse – plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – domneva umika ugovora
Za uporabo domneve iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1 bi moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, saj ta domneva varuje tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno, vendar je prišlo do zapletov pri izvršitvi tega nakazila na strani ponudnika plačilnih storitev.
ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2. OZ člen 569.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nepravilna vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – ugovor res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – vrnitev posojila
Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.
OZ člen 235, 235/1, 240, 633, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 639, 660. ZPP člen 153, 212.
podjemna pogodba – odgovornost za stvarne napake – poslovna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predujem za izvedenca – predpravdno izvedensko mnenje
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
Brezposelnosti, na katero se sklicuje tožnica, ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne socialne pomoči v smislu določila petega odstavka 11. člena ZST-1
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da delodajalec delavca ne obvesti o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pravice delavca ne vpliva, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sodelovanja sindikata v postopku, niti da je član sindikata, zato zaradi te kršitve odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – vzročna zveza – pravila o adekvatni vzročnosti – prehitevanje v škarje – vozila s prednostjo
Ker iz zakonskih določb (ZVCP-1) ni povsem jasno, kako daleč sega „ratio legis“ vzročnost (pri (ne)spoštovanju prometnih pravil vozil s prednostjo v razmerju z (ne)ogrožanostjo), je za obravnavano zadevo potrebno upoštevati pravila o adekvatni vzročnosti, po katerih stranka odgovarja za normalne posledice njenega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati, pri čemer se za normalno šteje, kar je „storilec“ mogel predvideti ne samo kot verjetno, marveč kot tako, kar se kdaj pa kdaj utegne zgoditi, računajoč tudi neugodne razmere.
Dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, je v delu, v katerem je dogovorjena nižja odpravnina od pripadajoče po 109. členu ZDR, da imata stranki urejene medsebojne obveznosti iz naslova odpravnine in drugih pravic iz delovnega razmerja in da tožnik nima do tožene stranke nikakršnih zahtevkov več iz kakršnegakoli razloga, oziroma v katerem je določena „sankcija“ za primer, če bo višjo odpravnino kljub dogovoru uveljavljal, kot je razvidno iz sporazuma (da je sporazum tajne narave in sta ga zato obe stranki zavezani varovati kot skrivnosti, vrnitev že izplačane nižje odpravnine z obrestmi, povrnitev vseh stroškov sodnih in drugih postopkov delodajalca, plačilo odškodnine), v nasprotju z zakonskimi predpisi in moralnimi načeli in je zato ničen.
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati delu odpravnine, ki bi mu pripadala skladno z ZDR.
Če so po mišljenju toženca po sklenitvi pogodb nastale okoliščine, ki otežujejo njihovo izpolnitev in bi bilo neupravičeno ohraniti ju v veljavi takšni kot sta, bi moral toženec zaradi spremenjenih okoliščin zahtevati razvezo pogodb.
Plačilna nesposobnost ne predstavlja nezmožnosti izpolnitve.
pogodba o operativnem leasingu – neizpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes – compensatio lucri cum damno – potebna skrbnost
Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Ker tožeča stranka v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.