Litispendenca je lahko podana tudi v primeru v pobot uveljavljene terjatve in ne zgolj v primeru nasprotne tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kasneje vloženo tožbo, ki se nanaša na isti zahtevek.
Tožba na plačilo določene terjatve oziroma morebitno ugotovitev terjatve se ne vloži po 3. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, ko tožeča stranka uveljavlja tudi pobotni ugovor. Taka tožba se sme kot nasprotna tožba vložiti po 2. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, torej po določilu, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata. Pa še v teh primerih se nasprotna tožba v primeru, da je vložen tudi pobotni ugovor vloži zgolj za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Ugovor likvidnosti terjatve ne pomeni nič drugega kot ugovor, da do pobota niti ne more priti, ker nasprotna terjatev ne obstaja. Tak ugovor pa ne more povzročiti, da do pobota sploh ne bi prišlo (pred pravdo ali med njo). Povzroči le to, da se sodišče v takem primeru ukvarja z ugotavljanjem dejstev o obstoju v pobot uveljavljene terjatve, torej ali je taka terjatev dejansko nastala in ni morda že prej prenehala. Čim ugotovi obstoj take terjatve, lahko zaključi le to, da je do pobota prišlo in je zato nasprotna terjatev prenehala oziroma izvede pobot, če gre za ugovor procesnega pobotanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077745
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 239, 239/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – zamuda pri izpolnitvi obveznosti – odškodninska odgovornost – dokazna ocena
Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.
Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 399, 399/1, 399/2.
delitev bilančnega dobička – tožba na razveljavitev sklepa skupščine – zakonski minimum pravice do deleža na dobičku – nujnost zadržanja dobička – pravica do dela dobička
Za poseg v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni, niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, saj se tudi ti načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Gospodarnost in primernost odločitve zadoščata za odločitev, da družba ne bo razdelila vsega razpoložljivega dobička, ne zadoščata pa za odločitev, da bodo delničarji prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa – notar iz Slovenije – notar iz tujine – tuja javna listina
Ker za konkretni pravni posel (dogovor o služnosti) v ZZK-1 niso zahtevane nobene dodatne listine, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu s strani avstralske notarke dovoljena. Overitev je torej bila opravljena v skladu z določili Haaške konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, ki zavezuje tako Slovenijo kot Avstralijo.
Iz razloga (morebitnega) zastaranja naknadnih zahtevkov sodišče ne sme odkloniti dovolitve spremembe tožbe, saj gre pri zastaranju za materialnopravno in ne procesno predpostavko. Sprememba tožbe nima vpliva na tek zastaralnih rokov.
Pri izdaji vmesne sodbe se obstoj škode ugotovi le s stopnjo velike verjetnosti.
V obravnavani zadevi je treba uporabiti pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so za oškodovanca (tožečo stranko) ugodnejša kot pravila o splošni odškodninski odgovornosti. Prilagojena so namreč položaju strank v poslovnem razmerju, v katerem ena nastopa kot naročnik-laik, druga pa kot izvajalec profesionalne storitve, od katerega se pričakuje bistveno višji standard skrbnosti in strokovnosti
Listina je najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke.
Sodišču se ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokazov opredeliti celostno ter težiti k sintezi.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
ZFPPIPP člen 77, 77/2, 123, 123/2, 126, 126/1, 126/2, 378, 378/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve – nedovoljena pritožba – pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo – razrešen stečajni upravitelj – vročanje sodnih pisanj v stečajnem postopku
Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta. To velja tako za upravitelja, ki opravlja pristojnosti in naloge v stečajnem postopku, kot tudi za razrešenega upravitelja. Kot (bivši) organ postopka upravitelj nima in ne more pridobiti več ali drugačne pravice, kot bi jih imel, če bi še vedno opravljal naloge upravitelja.
Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja (in na podlagi mnenja upniškega odbora, če je le-ta oblikovan) odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom.
Procesna predpostavka za vodenje postopka ni podana, kadar je premoženje v stečajni masi neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika tožbe
Ker tožnica svoje taksne obveznosti kljub pozivom in opozorilom sodišča ni poravnala, je nastopila zakonska domneva umika tožbe, ki ima za posledico ustavitev postopka in hkrati razveljavitev izdanega sklepa o izvršbi glede toženke še v preostalem, doslej nerazveljavljenem delu.
Odgovor na pritožbo je pravica stranke v postopku.
Odgovor tožencev na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi je bil smotrn, stroški zanj pa potrebni. Odgovor namreč ni bil samemu sebi namen niti vsebinsko prazen, ampak, nasprotno, izčrpno obrazložen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077356
URS člen 54. ZIZ člen 267. ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3, 113/4. ZPP člen 47.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nesporazum o kraju vrtca – bistveni vpliv na razvoj otroka – varstvo in vzgoja otroka – izvajanje stikov – izvrševanje roditeljske pravice
O vprašanjih dnevnega življenja odloča tistih od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.
Izbira, katerega od javnih vrtcev bo obiskoval otrok, dejansko ne sodi v odločitev o vprašanju, ki bistveno vpliva na njegov razvoj. Vendar pa je v konkretnem primeru kraj vrtca, ki ga obiskuje mladoletni V. močno vpet v sporazumno določene stike, in bi sprememba kraja vrtca lahko posegla v pravnomočno odločbo sodišča glede izvajanja stikov mladoletnega V. z očetom in s tem posledično vplivala na otrokov psihofizični razvoj.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
Tožnika sta v pravdi glede na njen končni izid uspela z več kot 95 % svojega celotnega zahtevka. Ker je bil zavrnjen le sorazmerno majhen del njunega zahtevka in zaradi tega posebni stroški niso nastali, jima mora toženka povrniti vse njune potrebne pravdne stroške.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – opravljanje dimnikarske dejavnosti – koncesijska pogodba
Tožnik je dolžan opravljati dimnikarsko službo. Uporabniku mora zagotoviti redno in pravočasno storitev. Čeprav gre za javno gospodarsko službo, pa je tožnik prost svoje obveznosti, če mu uporabnik neupravičeno onemogoči izvajanje storitve. Tudi za ta primer velja, da obveznost ugasne, kadar njeno izpolnitev prepreči nasprotna stranka.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – pomen dokazov – sklicevanje na dokaz – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – sklepčnost – splošno znana dejstva
Sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage je izjemoma mogoče zgolj v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo obsoletno zaradi njegove obsežnosti po eni strani, hkrati pa ustrezne razčlenjenosti na pravno relevantna dejstva po drugi strani.
Ob odsotnosti posebnih materialnopravnih pravil o drugačnem razporedu trditvenega in dokaznega bremena je na tožeči stranki (materialno) trditveno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek določenega zahtevka, na toženi stranki pa (materialno) trditveno (in dokazno) breme glede dejstev, ki utemeljujejo samostojne ugovore (npr. ugovor prenehanja obveznosti). Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, pa je med drugim odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke. Presoja o tem sodi v polje procesnega prava.
Okrožna državna tožilka v pritožbi utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo prav nobenega razloga za odpravo pripora zoper obdolženca ob izreku sodbe. Okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora in njegovo podaljšanje, se po dveh mesecih od odreditve pripora niso prav v ničemer spremenile v njegovo korist. Nasprotno, zoper njega je bila izrečena sodba, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena (v zvezi z drugim odstavkom 29. člena) KZ-1 in mu je bila izrečena zaporna kazen, iz opisa kaznivega dejanja pa je razvidno, da je dejanje storil na izjemno nasilen, vztrajen in brezobziren način, kot pravilno navaja pritožba, saj je oškodovanko davil, udarjal in ji grozil s smrtjo, in je bil pri svojem dejanju zelo odločen, saj ga od njega ni odvrnilo niti njeno upiranje, pri tem pa je bil do oškodovanke nasilen še v prisotnosti njenega moža in hčerke, ko sta prišla do njiju.
ZST-1 člen 12, 12/3 ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – sklep o dopolnitvi predloga – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje stranko opozorilo na posledice, če predloga ne bo dopolnila, je z izpodbijanim sklepom predlog stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073015
OZ člen 111, 111/5, 131, 131/1, 179, 179/1, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodbena odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj vzročne zveze – sklepčnost zahtevka – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – opekline – zakonske zamudne obresti
Ker je prvostopenjsko sodišče zanikalo vzročno zvezo, in tega pritožbeno sodišče ne sme preizkusiti, odškodninske odgovornosti tožene stranke ne more biti.
Odmerjanje odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisno od trajanja in stopnje bolečin, zato jih mora tožeča stranka opredeliti. Opredeliti je treba torej bolečine, ne pa opekline. Stopnja bolečin se ne opredeljuje na medicinski način.
Uporaba določb o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za imetnike tujega vozniškega dovoljenja ne pride v poštev, med drugim tudi zato, ker osmi odstavek 22. člena ZP-1 določa, da se za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije smiselno uporabljajo le določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena, ni pa v smiselno uporabo vključena določba devetega in desetega odstavka 22. člena ZP-1, prav ti dve določbi pa urejata možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti.
Potrebno je ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo ter med vozniškim dovoljenjem kot listino, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja gre le za zamenjavo listine kot upravne odločbe, ki pa na samo upravičenje posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo določene kategorije ne vpliva.
Tožba mora, da je dopustna, izpolnjevati vse formalne zakonske pogoje po 180. členu ZPP. Če jih ne, do vsebinskega obravnavanja po njej sploh ne more priti. Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko ni primerna za obravnavo, saj zahtevek, ni zadostno opredeljen in tožba ne vsebuje vseh sestavin v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Tožnik tako ni poskrbel za izpolnjenost temeljnih procesnih predpostavk, tj. za popolnost in razumljivost tožbe, takšna formalna pomanjkljivost tožbe pa preprečuje vsebinsko obravnavanje zadeve ne glede na fazo postopka, zato je bila tožba utemeljeno zavržena.